Seje se je udeležil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, s katerim so člani UO razpravljali o prostorski zakonodaji, nujnosti naložb v energetsko obnovo stavb ter razbremenitvi energetsko intenzivne industrije.
Uvodoma je predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič izpostavil nujnost investicij v infrastrukturo, energetiko, energetsko sanacijo stavb, učinkovito rabo energije in obnovljive vire za oživitev gospodarstva. Kot je dejal, so ključne ovire še vedno dolgotrajni postopki umeščanja v prostor ter ob tem opozoril, da sprememba zakonodaje ni dovolj, ampak je treba uskladiti postopke pri vseh udeležencih v postopkih umeščanja v prostor. Pri pripravi strokovnih podlag je treba vključevati kompetentne strokovnjake in z različnih zornih kotov preveriti njihove predloge. Na področju energetske zakonodaje gospodarstvo pričakuje predvsem Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ureditev podporne sheme za električno energijo iz OVE in SPTE. Izpostavil je tudi pripravo in sprejetje Resolucije o Nacionalnem energetskem programu. Po njegovem mnenju namreč le uspešna realizacija postavljenih nalog lahko oživi investicijski cikel.
Minister Samo Omerzel je predstavil aktivnosti ministrstva na področjih strateških investicij, energetske obnove stavb in prostorske zakonodaje. Spregovoril je o razlogih umika energetskega zakona iz obravnave in napovedal, da naj bi bil predlog novega zakona EZ-1 v proceduri konec septembra oziroma v začetku oktobra. Poudaril je, da je Slovenija sicer že veliko naredila na področju energetske učinkovitosti, vendar pa je treba sedaj pozornost usmeriti na konkretne aktivnosti. Razmišljati je treba o implementaciji sodobnih tehnologij, kjer vidi številne priložnosti za slovenska podjetja.
Gospodarstveniki si željo imeti domače investicije kot referenčne projekte za prodajo naših tehnologij na tuje trge, a kot so opozorili, primernih projektov, ki bi udejanjali to politiko, trenutno ni. Kot slab primer so izpostavili TEŠ 6, kjer so domači izvajalci soudeleženi le s približno 20-odstotnim deležem. Pozvali so ministra, naj naredi vse, kar je v njegovi moči za izpeljavo projekta izgradnje srednjesavske verige HE. Zaradi pogosto izjemno dolgih postopkov so predlagali, da ministrstvo nad postopki bedi tudi tedaj, ko se prva faza prostorskega načrtovanja zaključi.
Člani UO so izpostavili tudi problematiko previsoke obremenitve podjetij s prispevki za OVE, saj je strošek za električno energijo z vsemi pribitki bistveno višji, kot ga plačujejo konkurenti v tujini. Samo Omerzel je potrdil, da na ministrstvu delajo simulacije, kako nastale obremenitve prerazporediti. Izrazil je upanje, da bodo lahko v roku enega meseca predlog prerazporeditve tega prispevka predstavili javnosti. (pb)