Energetska odvisnost Slovenije
Lani je Slovenija z domačimi viri pokrila 56 odstotkov svojih energetskih potreb, poroča SURS. To pomeni, da je država nekoliko zmanjšala svojo energetsko odvisnost v primerjavi z letom prej, ko je z domačimi viri pokrila 52 odstotkov potreb. V letu 2024 smo tako zmanjšali svojo energetsko odvisnost za 4 odstotne točke, glavni razlog za to zmanjšanje pa je bila povečana domača proizvodnja energije, ki je v letu 2024 zvišala za 7 odstotkov.
Kaj proizvedemo sami in kaj kupujemo?
Na seznamu doma proizvedene energije je na prvem mestu jedrska energija, ki je prispevala 23 odstotkov vse potrebne energije, prišla pa je iz domače Nuklearne elektrarne Krško. Pomemben delež - skoraj 21 odstotkov je imela tudi energija iz obnovljivih virov – predvsem hidroelektrarne, pa tudi sončna energija in nekaj malega vetrne. Pri vrhu seznama energetskega uvoza pa so bili naftni derivati – ti so lani predstavljali skoraj 34 odstotkov celotne oskrbe z energijo in so bili v celoti uvoženi. To pomeni, da je Slovenija za pogon osebnega in tovornega prometa, pa tudi za ogrevanje in industrijo, še vedno popolnoma odvisna od tujih dobaviteljev nafte. Tudi pri zemeljskem plinu, ki je predstavljal skoraj 11 odstotkov celotne oskrbe, smo popolnoma odvisni od uvoza. Premog, ki ga večinoma v obliki lignita kopljemo doma, pa je predstvljal nekaj manj kot 12 odstotkov celotne porabe energije.
Energetska odvisnost pomeni tudi ranljivost – na cene, politične razmere in motnje v dobavi. Čeprav Slovenija napreduje pri razvoju domačih virov, ima v tem kontekstu še kar nekaj manevrskega prostora.