Kot je znano, se je EU zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala porabo energije za 20 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990 oziroma konkretneje poraba primarne energije naj bi v ciljem letu znašala manj kot 1 483 Mtoe, končne energije pa manj kot 1 086 Mtoe. Po podatkih iz konec leta 2016 EU za ciljnimi vrednostmi glede porabe primarne energije zaostaja za 4 odstotke, glede porabe končne energije pa za 2 odstotka.
V zadnjem desetletnem obdobju je bilo sicer zaznati precejšnja nihanja glede odstopanj od postavljenih ciljev, pri čemer je bilo največji razkorak zaznati leta 2006 (16,2-odstotna višja poraba primarne energije od ciljne), najmanjši pa leta 2014 (ko je poraba energije ciljne vrednosti presegla za 1,7 odstotka). V letih 2015 in 2016, to je zadnjih letih, za katere so znani uradni podatki, pa se je ta razkorak znova začel povečevati in v letu 2016 dosegel 4 odstotke. Tako smo konec leta 2016 v EU skupno porabili 1 543 Mtoe primarne energije in 1 108 Mtoe končne energije.
Da so zastavljeni skupni evropski cilji, kljub tem neugodnim številkam, vendarle dosegljivi, pa je mogoče razbrati iz podatka, da je v obdobju od 1990 do 2006 porabo energije zvišalo kar 19 članic EU. V zadnjem desetletju oziroma v obdobju od leta 2006 do 2016 pa sta bili takšni le še dve, in sicer Estonija, kjer se je poraba dvignila za 13,4 odstotka ter Poljska, kjer je bila rast 3,2-odstotna. V preostalih 26 članicah, kjer se je porabe energije v omenjenem obdobju znižala, pa se je v treh državah – Grčiji (za 23,6 odstotka), Malti (za 22,5 odstotka) in Romuniji (za 20,2 odstotka), znižala celo za več kot petino.
V Sloveniji naj bi poraba konec leta 2016 dosegla 6,8 Mtoe, kar je bilo v primerjavi z letom 1996 za 15,9 odstotka več, v primerjavi z letom 2006, ko je znašala 7,3 Mtoe, pa 7,2 odstotka manj.