Statistični urad je končal projekt z naslovom Disagregacija statistik končne rabe energije v industriji.
V okviru tega projekta je statistični urad prvič zbral podatke o končni rabi energije v nekaterih industrijskih panogah. Med vsemi dejavnostmi so v letu 2018 največ energije porabile predelovalne dejavnosti in sicer 82 odstotkov. Sledile so oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki in saniranje okolja z osmimi odstotki, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo s petimi odstotki, gradbeništva s tremi odstotki, rudarstvo z dvema odstotkoma in oskrba z električno energijo, plinom in paro z manj kot odstotkom.
Po začasnih podatkih statističnega urada je bilo največ energije namenjene za proizvodnjo toplote. Izjema je bil oddelek proizvodnja kovin (aluminija), kjer je bilo največ energije namenjene za elektrokemične procese.
Za proizvodnjo toplote se je v največjem odstotku rabil zemeljski plin (60 odstotkov), sledila so trdna fosilna goriva (15 odstotkov) ter elektrika (skoraj enajst odstotkov). Za elektrokemične in mehanske procese (pogon strojev) se je večinoma rabila električna energija (več kot 80 odstotkov), za proizvodnjo hladu in razsvetljavo pa samo električna energija. Za ogrevanje in hlajenje stavb ter ogrevanje vode v upravnih prostorih se je v največjem odstotku rabil zemeljski plin (48 odstotkov). Temu so sledili elektrika (20 odstotkov), toplota (skoraj 17 odstotkov) ter druga olja (skoraj osem odstotkov).