Elektrarne so lani v slovenski elektroenergetski sistem prispevale 12,329 TWh električne energije, odjem končnih odjemalcev pa je znašal 12,693 TWh, kar pomeni, da smo z domačo proizvodnjo pokrili 97 odstotkov vseh potreb.
Ugodne hidrološke razmere so lani omogočile rekordno proizvodnjo hidroelektrarn; na sliki HE Boštanj
Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bilo lani v Sloveniji skupno prevzetih 25.070 GWh električne energije, od tega so domače elektrarne prispevale 15.101 GWh oziroma 60 odstotkov vse električne energije, 9.969 GWh pa smo prevzeli iz sosednjih elektroenergetskih sistemov. V letu 2024 je celotna proizvodnja električne energije iz NE Krško (polovica proizvodnje pripada Hrvaški) znašala 5.544 GWh, kar je bilo za 4 odstotke več kot leto prej. Za prav toliko odstotkov več so lani v primerjavi z letom 2023 prispevale tudi hidroelektrarne na Savi, Dravi in Soči, ki so v prenosno omrežje oddale 5.026 GWh električne energije, proizvodnja iz termoelektrarn pa je znašala 3.246 GWh in je bila lani v primerjavi z letom prej večja za 14 odstotkov.
Povečuje se delež elektrike iz manjših elektrarn
Elektrarne priključene na prenosni sistem so lani vanj oddale 13.817 GWh (55 odstotkov skupaj prevzete električne energije), povečuje pa se tudi prevzem iz elektrarn priključenih na distribucijski sistem, ki je lani znašal že 1.284 GWh, kar je bilo za štiri odstotke več kot leto prej oziroma pet odstotkov skupaj prevzete električne energije. Od tega so največji delež prispevale sončne elektrarne (37 odstotkov), sledijo male hidroelektrarne (31 odstotkov), soproizvodne enote (17 odstotkov) in bioplinske elektrarne (8 odstotkov). Po 3 odstotke so prispevale elektrarne na lesno biomaso in baterijski hranilniki, skromen odstotek električne energije pa so v distribucijsko omrežje oddale še vetrne elektrarne.