Leta 2011 je bilo v EU zgrajenih za 44.939 MW novih elektrarn, od tega 32,043 MW ali 71 odstotkov elektrarn na OVE.
Kot kaže dogajanje na področju energetskega sektorja v EU od leta 2000 naprej, gre razvoj v smeri obnovljivih virov energije (OVE), poudarja Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE).
Po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) je bil leta 2011 dosežen rekord pri izgradnji elektrarn, saj so bile zmogljivosti iz leta 2010 presežene za 3,9 odstotkov. Zmogljivosti OVE pa so bile v letu 2011 glede na leto 2010 presežene za 38 odstotkov, kar pomeni največje dosedanje povečanje na tem področju.
Kumulativne zmogljivosti in trendi
Skupne zmogljivosti elektrarn v Evropski uniji so se povečale za 35.468 MW in dosegle kumulativno zmogljivost 895.878 MW, pri čemer imajo OVE 31 odstotkov, vetrna energija pa 10,5 odstotkov. Od leta 2000 so predstavljale investicije v OVE 48 odstotkov, med temi največ v vetrne elektrarne, in sicer 28 odstotkov. Elektrarne na OVE in zemeljski plin so predstavljale 91 odstotkov vseh investicij.
Šele četrtič od leta 1998 se je zgodilo, da je bilo v EU instaliranih več termoelektrarn na premog, kot jih je šlo iz obratovanja. Sicer pa energetski sektor EU nadaljuje z zmanjševanjem uporabe nafte in jedrske energije. Pri obeh tehnologijah gre namreč več objektov iz obratovanja, kot pa novih vstopa v omrežje.
Izgradnja posameznih tehnologij v letu 2011
Lani je bilo postavljenih za 21.000 MW sončnih elektrarn (47 odstotkov), elektrarn na zemeljski plin za 9.718 MW (22 odstotkov), vetrnih elektrarn pa za 9.616 MW (21 odstotkov). Kot je razvidno v nadaljevanju, obseg investiranja v te tehnologije daleč presega vse ostale.
Deleži novo instaliranih energetskih zmogljivosti v Evropski uniji v letu 2011 kažejo naslednjo sliko: pri termoelektrarnah na premog gre za 2.147 MW (4,8 odstotka), pri elektrarnah na nafto za 700 MW (1,6 odstotka), pri hidroelektrarnah za 607 MW (1,3 odstotka), pri termičnih sončnih elektrarnah pa za 472 MW (1,1 odstotka).
Glede na novo instalirane energetske zmogljivosti v EU v letu 2011 gre pri jedrskih elektrarnah za 331 MW, pri biomasi za 234 MW, pri odpadkih za 69 MW, pri geotermalnih elektrarnah za 32 MW, pri oceanskih tehnologijah pa za 4,5 MW, kar pomeni manj kot 1 odstotek skupno instaliranih novih zmogljivosti.
Kaj smo dosegli v Sloveniji
Kot meni Franko Nemac, so dobri rezultati bili doseženi na področju sončnih elektrarn in elektrarn na bioplin ter pri izgradnji kogeneracijskih naprav na zemeljski plin. Na ostalih področjih so bili v letu 2011 rezultati daleč pod možnostmi in pričakovanji.
Po že zgrajenih 35 MW sončnih elektrarn v letu 2010 smo v letu 2011 zgradili približno še 50 MW novih. Podatek še ni dokončno znan, ker postopek pridobivanja deklaracij za proizvodne naprave traja nekaj mesecev od vloge, ko je elektrarna že priključena na omrežje. Razpolagamo pa le z javno objavljenimi podatki o izdanih deklaracijah s strani JARSE, pojasnjuje Nemac.
Od 16 elektrarn na bioplin v Sloveniji, s skupno močjo 21 MW, jih je bilo pet s skupno močjo 8 MW priključenih na električno omrežje v letu 2011. Lani je pridobilo deklaracijo o proizvodni napravi 48 kogeneracijskih naprav na zemeljski plin, s skupno močjo 36,5 MW. Nekaj naprav s skupno močjo okoli 15 MW je bilo dejansko zgrajenih pred letom 2011.
V letu 2011 je začela z obratovanjem črpalna hidroelektrarna Avče z močjo 185 MW in v gradnji je HE Krško. V obratovanje je šla dogradnja naprave za sosežig lesne biomase v TE-TO Ljubljana z močjo 10 MW. Iz obratovanja sta šli dve starejši enoti v TE Šoštanj in potekala so dela na izgradnji TEŠ 6.
Po besedah Nemca je to vse, kar nam je lani v Sloveniji uspelo narediti na področju izgradnje proizvodnih enot električne energije. »Nobenega napredka ni bilo na področju malih hidroelektrarn, vetrnih in geotermalnih elektrarn. Izjemno počasi poteka priprava izgradnje hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi. Obstaja torej dober potencial na področju vseh obnovljivih virov energije, primanjkuje pa resničen interes za pripravo investicij, seveda pa bi bilo potrebno odpraviti tudi vrsto nepotrebnih birokratskih ovir.«
Pogled v prihodnost
Glede nadaljnjega razvoja na tem področju, ki v EU očitno gre v smeri obnovljivih virov energije, pa je Nemac poudaril: »Pri OVE je oprema pomembnejša od energetskega vira. Delovna mesta se namreč ustvarjajo s proizvodnjo opreme. Če se želi Slovenija aktivno vključiti v evropske energetske trende, mora na vseh področjih OVE narediti enako, kot so to zastavili naši predniki pred 60 leti na področju hidroelektrarn. Bolj smelo je treba zastaviti načrtovanje, izobraževanje, razvoj tehnologij in proizvodnjo opreme za vse OVE. Za kaj takega pa je nujno potrebno bistveno večje in celovitejše angažiranje slovenskih energetskih podjetij.«
Miro Jakomin