Leto 2014 družbo Elektra Ljubljana v največji meri zaznamujejo uničujoči februarski žled, uspešna sanacija poškodovanega omrežja, večje investicije od načrtovanih, dobri poslovni rezultati, reorganizacija družbe, partnerstvo z GEN-I na področju trgovanja in nekateri uspešno zaključeni projekti. Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave, Andrej Ribič, bo kot vse kaže za prvim saniranim 110 kilovoltnim daljnovodom Kleče-Logatec še letos dan v obratovanje tudi drugi: Ljubljana-Vrhnika-Logatec. V družbi ocenjujejo, da gre glede na dejstvo, da gradbenih podjetij, ki bi bila sposobna graditi take objekte v Sloveniji praktično ni več, za velik podvig. Obe 110 kilovoltni liniji sta obnovljeni z močnejšimi stebri. V družbi so zaradi požleda namesto načrtovanih 26, investirali 32 mio evrov.
Po dolgih letih dolg pod 100 mio evrov
»Ustvarili smo bruto denarni tok nekje med 38 in 39 mio evrov, reorganizirali smo družbo in povečali stroškovno učinkovitost, tako da je EBIT marža 10 % večja in znaša od 12,5-13 mio evrov. Še naprej se razdolžujemo in bomo letos zmanjšali dolg pod 100 mio evrov, ki je bil na začetku mojega mandata visok celo 128. Po vsej verjetnosti bo letos številka okoli 98. Izboljšali smo razmerje EBITDA proti dolgu, ki znaša 1:1,21, to je razmerje, ki nam omogoča izvajanje investicij z lastnimi viri. Letos smo reprogramirali nekaj kreditov in dobili bistveno bolj ugodne ter tako olajšali poslovanje družbe. Ob koncu leta pričakujemo od 8-10 % višji čisti dobiček kot preteklo leto. Čisti pričakovani poslovni izid je 8.6 mio evrov, morda bo celo višji, odvisno od odpisov poškodovanega omrežja. Donosnost počasi narašča, donosnost sredstev (ROA) iz 1,04 % na 2, dobičkonosnost kapitala (ROE) je 3,2 %. V štirih letih smo povišali ROA za 92 %, ROE pa za 81 %. Rast dobička se je v 4 letih povečala za 86 %. Prihodki od prodaje so ostali na nivoju leta 2013. Povišanje dodane vrednosti se je dvignila z 68 na 71.000 evrov na zaposlenega. Število zaposlenih je letos dva več kot leta 2013, in sicer zaradi veliko dodatnega dela z žledom. Imeli smo veliko nadur in zaposlili precej novih, mlajših monterjev. V naslednjih letih nameravamo za vsako leto spustiti povprečno starost za eno leto, oz. jo zmanjševati. Dolžina našega omrežja je 17.677 km, število odjemalcev pa kljub krizi vsako leto narašča,« je bil izčrpen Ribič.
V prihodnje še višje naložbe v omrežje
V družbi zaključujejo projekt informatizacije omrežja, uvedli so prostorski tipološki popis omrežja, načrtujejo uvedbo ASSET Managementa, začeli bodo proces zamenjave ERP sistema. Izvajalca in orodje so izbrale vse distribucije, in sicer Microsoft AX. V letu 2014 so izvedli dolgo načrtovano prenovo informacijskega sistema. Okvirni strateški cilj družbe je nadaljnja prenova omrežja s sredstvi okoli 30 mio evrov leta 2016, načrtujejo še znižanje zadolženosti, kjer pričakujejo, da se bo dolg ustavil na 75 mio evrov.
Letos so izvedli implementacijo nove kolektivne pogodbe, ki je bolj prilagojena panožni, pri čemer so črtali božičnico in jo zamenjali z uspešnostjo. Kot je povedal Ribič, so izvedli še druge spremembe, ki bodo prinesle stroškovni učinek. V družbi nadaljujejo aktivnosti za pridobitev koncesije sistemskega operaterja, ki ji je z zapisom v koalicijski pogodbi dala podporo tudi nova vladna koalicija. Ribič je povedal, da bi podelitev koncesije vsem petim distribucijam bilo realno možno doseči v daljšem obdobju. V teku je tudi strategija prenosa 110 kilovoltnega omrežja na ELES, kjer pa bo po mnenju Ribiča predaja potekala počasneje kot je bilo zamišljeno.
Najbolj kritini območji Kamnik in Bela Krajina
Izvršni direktor OE Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja, Matjaž Osvald, je povedal, da sta najbolj kritični točki njihovega omrežja dve, in sicer Kamnik in Bela Krajina. Napajanje kamniškega območja, ki je napajano le z Domžal, skušajo izboljšati s prenovo RTP Mengeš v začetku leta 2015. Bela Krajina je prav tako napajana le z enim 110-kV daljnovodom čez Gorjance. V obeh primerih poteka postopek umestitve dveh daljnovodov v prostor (Kočevje-Črnomelj, 35 km in Kamnik-Visoko, 18 km, skupaj z Elektro Gorenjska), vendar, kot je znano, postopki tečejo zelo počasi ne glede na visoke obljube vlade, dane ob letošnjem požledu. Osvald je še povedal, da si v družbi prizadevajo, da bi čim več tras daljnovodov pokablili, kar pa je precej dražje kot stanejo nadzemni daljnovodi. V letošnjem letu so napeljali pribl. 200 kilometrov novih kablovodov.
V načrtih družbe imajo že dolgo sklenitev severne zanke od Žirov do Logatca, ter južno zanko, povezavo Postojne in Cerknice, s čimer bi se okrepilo napajanje Primorske in izboljšala povezava z Notranjsko.
Spomladi bodo obnovili eno malo hidroelektrarno.
Podpisano pismo o nameri z GEN-I
Ribič je še pojasnil, da so iskali strateškega partnerja za področje trženja, saj so razmere na trgu katastrofalne in bodo prisiljeni v odpuščanje, če se zadeve sčasoma ne bodo izboljšale. V ta namen so z GEN-I podpisali pismo o nameri ter na AVK poslali vlogo za odobritev. Kot je povedal Ribič, bi z združitvijo imeli korist predvsem kupci.
Vladimir Habjan