Pogovor z Bogdanom Barbičem. VIDEO
Za osrednji dogodek leanskega leta v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) štejejo odprtje HE Krško, ki danes obratuje s polno zmogljivostjo. Leto zaznamuje tudi sprejem DPN za HE Mokrice, kjer bo kot kaže izgradnja potekala časovno usklajeno s hrvaško HE Podsused. Tretja ključna zadeva v letu 2013 je zelo dobra hidrologija, saj se jim obeta rekordna proizvodnja električne energije.
Če je potekalo umeščanje HE Krško v prostor še časovno znosno, se je pri HE Brežicah to nenormalno povečalo, saj so se s spremembami zakonodaje zadeve zelo zapletle. Postopke podaljšujejo tudi zahteve javnih naročil, kar pomeni tudi višjo ceno. O problemih v zvezi z umeščanjem v prostor, o čezmejnih vplivih s sosednjo Hrvaško ter o drugih aktualnih zadevah v družbi smo se pogovarjali z direktorjem Bogdanom Barbičem.
Oglejte si izjavo B. Barbiča
Leto 2013 je bilo za HESS spet delovno, pa tudi učinkovito. Se zelo motim, če rečem, da si boste leto najbolj zapomnili po uradnem odprtju HE Krško? Po čem še?
Vsekakor. Izgradnja HE Krško je potekala nekaj let in veseli smo, da se je zaključila z uspešnim odprtjem. Elektrarna zdaj obratuje s polno zmogljivostjo. Leto zaznamuje tudi sprejem DPN za HE Mokrice. Tudi to je uspešno potekalo z ozirom na to, da gre za čezmejne postopke, ki so dokaj zamudni, jih je pa potrebno v vsakem primeru izvesti. Tretja ključna zadeva letos pa je zelo dobra hidrologija in kot kaže bo rekordna proizvodnja električne energije, ki se bo približala 450 GWh.
Kakšne so izkušnje s HE Krško? Kaj za HESS pomeni nova hidroelektrarna na spodnji Savi in kaj za Slovenijo?
S HE Krško so se kapacitete HESS povečale za 50 %, to je namreč naša tretja elektrarna. Zdaj je lažje optimizirati stroške, pa tudi osebje, ki jih obvladuje. Z vsako novo elektrarno zaposlimo nekaj novih ljudi, zdaj nas je 37, verjetno bo do konca 2013 zaposlenih 39. S to relativno majhno ekipo obvladujemo obratovanje in vzdrževanje vseh treh elektrarn, pa tudi vodenje investicije za katero čakamo, da se bo začela v naslednjem letu. HE Krško je dvojček HE Arto Blanca in prispeva dober odstotek dodatne proizvodnje v slovenskem merilu, hkrati pa pomeni tudi 5 % slovenske proizvodnje iz OVE. Najbolj pomembno je, da je cena izredno konkurenčna, zato nas stanje na trgu električne energije, kjer so cene pristale relativno nizko, ne skrbijo.
Umeščanje HE Brežice je trajalo zelo dolgo. Kaj pomeni za HESS tako dolga priprava na gradnjo? Kje ste s projektom zdaj in kdaj planirate začetek gradnje?
Pobuda za elektrarno je bila dana junija 2006, umeščanje pa pravzaprav še vedno traja. Trenutno smo v fazi presoje vplivov na okolje (PVO). Na začetku leta 2012 smo bili dokaj optimistični, da bomo to fazo leta 2013 v celoti zaključili, žal pa smo podcenili trajanje čezmejnih postopkov s Hrvaško. To še vedno traja, vendar v kratkem pričakujemo odgovor in bomo lahko nadaljevali postopek. Proces umeščanja v prostor je žal pred nekaj leti postal izjemno zapleten in tudi zelo, zelo drag. Menim, da stroški študij vplivov presegajo normalne okvirje, ki jih je investitor še pripravljen financirati in upoštevati. Veliko teh zahtev je tudi neupravičenih, precej jih je po sistemu pogojevanja in to ni pravilen postopek. Potrebno je namreč pridobiti več kot 30 soglasij in to vsaj petkrat v procesu potrjevanja! V tem času se zamenjajo ljudje in pogosto nova ekipa ni seznanjena s tem, kaj se je dogajalo v preteklosti. To zavira in upočasnjuje projekte, polega tega pa včasih prihaja tudi do dokaj nerazumnih zahtev, ki jih je potrebno z veliko napora usklajevati in pojasnjevati.
Začetek gradnje planiramo spomladi 2014. Smo v fazi razpisov, žal po sistemu javnih naročil, kar pomeni dodatne zaplete in višjo ceno. Prve pogodbe za pripravljalna dela smo že podpisali, čakamo še na okoljevarstveno soglasje, potem bomo dali vlogo za gradbeno dovoljenje. Odkup zemljišč poteka dobro, teče tudi projektiranje infrastrukturnega dela.
Ste o težavah umeščanja stopili v stik s sedanjo vlado? Konec koncev se je odprtja HE Krško udeležila predsednica vlade …
Vsekakor. Verjetno smo eni redkih investitorjev v Sloveniji, ki smo kljub zapletenim postopkom zgradili 3 hidroelektrarne v zadnjih 10 letih ter izvedli še umeščanje dveh v prostor. Izkušenj imamo gotovo zelo veliko. Večkrat smo dali ministrstvu za infrastrukturo in prostor pozitivne usmeritve, kaj izboljšati v tem procesu. Jasno je, da je potrebno spremeniti zakonodajo. Obstoječa preprosto odbija investitorje in ni se za bati, da prišli tujci in se soočili s takimi administrativnimi mlini, vsak bi prej odnehal. Rešitve so: postopke je treba bistveno poenostaviti, tako da se v enem koraku naredi vse. Za HE Krško smo gradbeno dovoljenje od pobude lahko dobili v letu in pol, potem pa so začeli s spremembami zakonodaje ki so zadeve tako zapletle, da to traja 7-8 let. Torej se da narediti, le voljo in znanje je treba imeti.
Nekaj zamud je šlo na račun območij Nature 2000, veliko stroškov pa na račun mnogih študij. Kako se po vašem mnenju temu v bodoče izogniti?
Zamude niso samo od Nature, temveč so vezane tudi na druge soglasodajalce. Na Savi z Zavodom za varstvo narave dobro sodelujemo in smo skupaj našli ustrezne rešitve, ki odgovarjajo vsem. Dobra komunikacija ter razumni ljudje na obeh straneh so ključ do uspeha.
Vam je kaj znano, če se v prihodnje obeta pospešitev državnih projektov tudi za vaše projekte?
Naši postopki so skoraj pri koncu, tako da eventualna sprememba zakonodaje ne bo imela več vpliva na spodnjo Savo.
Omenili ste odlično hidrologijo. Kako bi odgovorili skeptikom, ki trdijo, da hidroelektrarne niso najbolj upravičeni projekti?
Hidroelektrarne so predvsem večnamenski projekti. Čas izgradnje le energetskih objektov na rekah je že zdavnaj minil. Gre za izjemno velike posege v reke, zato namen ni samo izgradnja HE, pač pa tudi ureditev vodotokov. To pomeni izgradnjo protipoplavne zaščito, ureditev nivojev podtalnice, posodobitev infrastrukture in okolja kot celote, da po izgradnji ne ostanejo degradirane površine. Vsekakor pa je donosnost hidroelektrarn še vedno zelo zanimiva.
Vlada RS je letos sprejela DPN za HE Mokrice. Kje ste zdaj s projektom? A tudi tu pričakujete dolgo umeščanje?
HE Mokrice so nekoliko specifična zgodba, so namreč zelo povezane s HE Podsused, Sava namreč ne pozna meja. Letos smo zato vzpostavili zelo intenzivne stike z Republiko Hrvaško, oz. projektom, ki ga imenujejo Zagreb na Savi. Vplive HE Mokrice na Hrvaško in HE Podsused na Slovenijo moramo gledati kot celovit projekt, zato skušamo zadeve tehnično in časovno usklajevati. Računamo, da bomo tudi fazo PVO opravili sinhronizirano, kar pomeni, da bo tudi izgradnja potekala časovno usklajeno. Zato smo HE Mokrice nekoliko zamaknili v prihodnost, bomo pa s postopkom PVO po vsej verjetnosti začeli še letos.
Od kod boste zagotovili financiranje?
Za obe HE sledimo družbeni pogodbi, po kateri sredstva zagotavljajo vsi družbeniki. Eden pomembnih virov so tudi lastni prihodki oziroma amortizacija in dobiček, ki ni več zanemarljiv. Projekt želimo financirati tako kot doslej, pogovarjamo pa se tudi z evropsko investicijsko banko za najem posojila v višini 60 mio evrov. Postopki že tečejo. Finančna sredstva za leto 2014 so že rezervirana, saj smo začetek gradnje predvidevali že za leto 2013, a se ni zgodil.
V letu 2013 ste sklenili sporazum z NEK o modifikacijah, ki jih bo potrebno narediti zaradi dviga gladine reke Save. Kako ocenjujete to sodelovanje?
Vse aktivnosti iz sporazuma smo prepustili v vodenje NEK, mi le spremljamo njihovo izvajanje. Prepričan sem, da bodo glede na njihove izkušnje tudi te modifikacije izvedli korektno tako kot vse ostale do zdaj.
Vladimir Habjan