Zaradi 24-odstotnega zmanjšanja rabe premoga v elektroenergetskem sektorju so se emisije v EU zmanjšale za 12 odstotkov oziroma za 120 milijonov ton.
Glede na sveže podatke o emisijah v evropskem elektroenergetskem sektorju, ki zajemajo vse države članice, vključno z Veliko Britanijo, se je raba črnega premoga in lignita pri proizvodnji električne energije zmanjšala v vseh državah članicah. Padec v letu 2019 pa je bil največji vse od leta 2009, za katero so na voljo prvi podatki. Največ so k temu prispevale Nemčija, Španija, Nizozemska, Velika Britanija in Italija, ki skupaj predstavljajo kar 80-odstotno zmanjšanje rabe premoga. Do konca leta 2020 bo premog kot pomemben energent ostaja samo na manjšini trgov, kot so Nemčija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Češka in Slovenija, v naslednjih petih letih pa naj bi bilo v zahodni Evropi opuščenih 70 odstotkov premogovnih elektrarn.
Skoraj polovica premogovnih zmogljivosti so nadomestili obnovljivi viri, katerih delež se je povzpel na 34,6 odstotka celotne proizvodnje električne energije, kar je nov rekord. Drugo polovico pa je nadomestil zemeljski plin.
Zaton premogovne proizvodnje je v veliki meri posledica povečanja cene emisij CO2 na približno 25 evrov za tono, zaradi česar je proizvodnja električne energije iz premogovnih elektrarn dražja od električne energije iz zemeljskega plina, jedrske energije in obnovljivih virov.
Leto 2019 je bilo prelomno tudi zato, ker so vetrne in sončne elektrarne v EU prvič proizvedle več električne energije kot elektrarne na premog. Ta je bila največja v zahodni Evropi, prvi pozitivni koraki pa so storjeni tudi na Poljskem in v Grčiji. Preostala vzhodna Evropa pa precej zaostaja.
Prav tako pa Evropa ostaja vodilna pri hitrem nadomeščanju premoga z obnovljivimi viri. Kljub temu EU še vedno zaostaja za svojim ciljem obnovljivih virov energije do leta 2020. Po zadnjih podatkih Eurostata je EU v letu 2018 iz vetra, sonca, biomase in hidroelektrarn proizvedla 18 odstotkov električne, torej dva odstotka manj kot znaša cilj 2020. Po podatkih Eurelectrica danes obnovljivi viri energije predstavljajo približno 30 odstotkov proizvedene električne energije, medtem ko jedrska ostaja stabilna, in sicer pri približno 25 odstotkih.
Čeprav je cilj obnovljivih virov energije v EU do leta 2020 dosežen, obstajajo pomisleki glede sposobnosti Evrope, da doseže zahtevnejši cilj do leta 2030.
Sledenje obstoječim ciljem 2030 za obnovljive vire bo zahtevno, ker bo treba še hitreje vključevati obnovljive vire. Pri tem pa se je treba soočiti še z omejitvami, kot so sprejemljivost v javnosti in dolgotrajno izdajanje dovoljenj. Pomembno vlogo pa igrajo tudi zmogljiva omrežja, ki omogočajo vključevanje novih obnovljivih virov. Kljub temu se temu ne bomo mogli izogniti, če želimo do leta 2050 doseči cilj podnebne nevtralnosti.
Ključno vlogo pri dekarbonizaciji energetskega sektorja bo še naprej igral zemeljski plin, ki naj bi predstavljal 45-odstotni delež.
Evropski Zeleni dogovor je boj proti podnebnim spremembam postavil v osrčje evropske politike v naslednjih petih letih. Voditelji držav članic EU so sprejeli odločitev, da bo Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna, ob tem pa je Evropska komisija podala predlog za dvig evropskega cilja zmanjšanja emisij do leta 2030 za 50 ali 55 odstotkov pod ravnjo iz leta 1990.