Med OVE najoptimalnejša izraba hidroenergije

Kako je področje hidroenergije urejeno v obstoječem osnutku Energetskega koncepta Slovenije?  

V Savskih elektrarnah Ljubljana so poudarili, da je od vseh obnovljivih virov energije z vseh vidikov najoptimalnejša izraba še neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala rek. Pri tem ugotavljajo, da je v usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) premalo izpostavljena problematika umeščanja objektov v prostor ob že konkretni zaščiti območij v RS, zaščitenih z Naturo 2000.  

Kot je povedal direktor SEL Drago Polak, se v Republiki Sloveniji že ob do sedaj največjem deležu zaščitenega ozemlja v primerjavi z ostalimi državami EU z vsakim biogeografskim seminarjem območja zaščitena z Naturo 2000 le še povečajo.  

»Ker gre pri izrabi še polovice ekonomsko neizkoriščenega hidropotenciala slovenskih vodotokov le za četrtino celotnega potenciala, in ker je hidroenergija z vseh vidikov (makroekonomski vidiki,  energetski izkoristki, zagon gospodarstva, reševanje problematike poplav, namakanja, razvoja turizma itd.) najbolj kvaliteten in cenen obnovljivi vir, je potrebno v EKS konkretno navesti kateri vodotoki bodo energetsko izkoriščeni (srednja Sava, doinstalacija HE Moste, zgornja Sava, Mura …) in to s strateškimi dokumenti države tudi zagotoviti,« je dejal Polak.  

Več pomembnih prednosti izkoriščanja hidroenergije  

Slovenija ima od 19.440 GWh/leto teoretičnega potenciala rek izkoriščenega le 4.500 GWh/ leto. Po ugotovitvah komisije Evropske unije so eksterni stroški pridobivanja električne energije v HE najnižji glede na vse ostale vire.  

»To pomeni, da so ovrednoteni dolgoročni vplivi na okolje v času izgradnje in eksploatacije iz HE najnižji. Poleg tega je predvidljivost proizvodnje iz HE največja in z izgradnjo akumulacijskih in črpalnih hidroelektrarn zagotovimo ustrezno rezervo in nadomeščanje ne le izpadov klasičnih elektrarn temveč tudi ostalih obnovljivih virov kot sta veter in sonce. Pri pretvorbi primarnega energenta v električno energijo dosegamo pri proizvodnji električne energije v HE do 95 odstotka izkoristka, medtem ko pri sončnih elektrarnah le od 7 do 17odstotkov,« je pojasnil Polak.  

Izplen v hidroelektrarnah neprimerno večji kot v sočnih elektrarnah  

V življenjski dobi hidroelektrarne proizvedejo več kot 250-krat več energije kot jo potrebujemo za izgradnjo in obratovanje, medtem ko je izplen pri sončnih elektrarnah 5-krat manjši. Za potrošnike in industrijo pa je poleg zanesljive oskrbe pomembna predvsem cena te energije.  

»V letu 2013 smo v Sloveniji za 220 GWh proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn izplačali že 60 milijonov evrov podpor, tako da nas je energija iz sončnih elektrarn stala preko 310 evrov na MWh, iz hidroelektrarn pa le 40 evrov na MWh. Dokler ne bo izboljšana tehnologija pretvorbe sončne energije v električno energijo, je prihodnost glede na tehnične in ekonomsko ugodnejše parametre vsekakor na strani proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah,« je prepričan direktor SEL. 

Miro Jakomin