Včeraj je minilo leto dni od katastrofalnega potresa in cunamija na Japonskem, ki sta povzročila tudi veliko jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukushima Daiichi.
Reaktorji elektrarne Fukushima, ki stojijo ob morju, so potres preživeli brez večjih težav. Varnostni sistemi, ki naj bi v takem primeru zagotavljali hlajenje jedrskega goriva, so pravilno delovali. Uro po potresu pa je obalo dosegel okoli 15 metrov visok cunami, ki je poplavil pomožne objekte ob reaktorjih ter med drugim ustavil delovanje dizel generatorjev, ki so varnostnim sistemom dobavljali električno energijo. Električnega napajanja za delovanje črpalk, ki so potrebne za hlajenje goriva v reaktorjih, tako ni bilo več. Ker se gorivo ni hladilo, se je začelo pregrevati in taliti, ob tem pa so se sproščale radioaktivne snovi. Tlaki v zadrževalnih posodah in stavbah so naraščali, pregrade so popustile in radioaktivne snovi so začele uhajati v okolico. Operaterji so šele čez nekaj dni uspeli zagotoviti električno napajanje za ustrezno hlajenje jedrskega goriva in s tem počasi ustaviti nadaljnje slabšanje razmer.
Leto dni po nesreči je jasno, da je bila ključna napaka, zaradi katere je nesreča dosegla take razsežnosti, narejena že daleč v preteklosti. Že pred leti so obstajale strokovne študije, po katerih je bila ocenjeno, da tako velik cunami lahko nastane približno enkrat na 50 let. Kljub temu so med gradnjo jedrskih elektrarn zgradili zgolj približno pet metrov visoke nasipe za obrambo pred morskimi valovi. Če bi torej zgradili višje varovalne nasipe ali postavili objekt 15 metrov višje, se jedrska nesreča ne bi zgodila. Poleg tega so k razvoju nesreče prispevale tudi okoliščine med dogajanjem. Pokazale so se pomanjkljivosti glede pripravljenosti opreme na zunanje dogodke, glede usposobljenosti in organizacijske pripravljenosti osebja in glede organiziranosti ukrepanja na regionalni in nacionalni ravni.
Poškodovani reaktorji ne bodo več obratovali. Sedaj je zagotovljeno zadostno hlajenje radioaktivnih snovi, tako da ni nevarnosti ponovnih izpuščanj radioaktivnosti v okolje. Trajalo pa bo še desetletja, da bodo vse zgradbe in naprave očiščene in ustrezno razgrajene, radioaktivne snovi pa spravljene v ustrezna skladišča ali odlagališča. Oblasti so začele z obsežnimi programi dekontaminacije tistih naselij, kjer je to že smiselno početi. S temeljitim čiščenjem ali odstranjevanjem površinskih plasti je možno toliko zmanjšati stopnje sevanja, da bi se prebivalci lahko vrnili na svoje domove.
Kaj smo naredili v Sloveniji?
Po navedbah direktorja Uprave RS za jedrsko varnost Andreja Stritarja je bila uprava takoj po nesreči tesno vključena v pripravo evropskih stresnih testov. Stresni testi so bili že opravljeni, vse evropske jedrske elektrarne pa so svojim upravnim organom poročila testov poslale do 31. oktobra 2011, upravni organi pa so Evropski skupnosti zbirna poročila oddali do konca leta 2011. Med januarjem in aprilom 2012 poteka mednarodni pregled vseh teh poročil, ki ga opravljajo tri skupine po 25 strokovnjakov. Konec aprila bo pripravljeno zbirno evropsko poročilo in 17 poročil o pregledih posameznih držav. V slednjih bodo preverili ugotovitve iz nacionalnih poročil in po potrebi predlagali možne izboljšave v prihodnosti.
V NEK so takoj začeli z aktivnostmi, s katerimi naj bi izboljšali pripravljenost na izredne dogodke. Sledili so nastajajočim idejam v mednarodnih združenjih in do konca junija 2011 že vzpostavili nekaj dodatnih pomožnih virov električne energije, dodatne črpalke in zračne kompresorje. V elektrarni so izvedli nekaj izboljšav, s katerimi bi v primeru težke nesreče omogočili lažjo in hitrejšo priključitev novih pomožnih virov elektrike in vode za hlajenje.
Uprava je konec maja 2011 izdala odločbo, s katero je NEK naložila izvedbo stresnih testov v skladu z evropsko specifikacijo. NEK jih je opravila v predpisanih rokih, uprava pa je pred koncem leta 2011 objavila slovensko zaključno poročilo. V njem so podrobno analizirane sedanje rešitve za zaščito objekta in predlagane še dodatne izboljšave. Pred mesecem dni so predstavniki uprave in NEK pred mednarodno pregledovalno skupino strokovnjakov v Luksemburgu uspešno zagovarjali poročilo.
Sredi lanskega poletja je uprava pregledala našo zakonodajo in ugotovila, da bi bilo možno določene zahteve iz zakonodaje v NEK izvesti prej, kot pa je to bilo prvotno načrtovano. Zato je uprava v začetku septembra izdali drugo odločbo, s katero so NEK naložili pregled vseh možnih dodatnih izboljšav in pripravo programa njihove izvedbe. NEK je 15. januarja upravi dostavila ambiciozen program izboljšav, ki naj bi jih izvedli do leta 2016. Poleg tega se je izkazalo, da bi bilo možno izboljšati tudi ukrepanje v primeru jedrske nesreče na državni ravni. Zato je uprava 23. januarja 2012 izdala še tretjo odločbo, s katero so NEK naložili, da do konca letošnjega leta temeljito preuči načine ukrepanja in predlaga morebitne izboljšave.
Neodvisno od Fukushime v NEK potekata dva velika projekta, ki bosta bistveno zmanjšala možnosti hudih posledic za okolje v primeru izrednih nesreč. Po več letih priprav se bo pravkar zaključilo dvigovanje protipoplavnih nasipov ob Savi. S tem bo elektrarna zaščitena tudi proti teoretično najvišji možni poplavi. Med rednim remontom elektrarne aprila in maja letos pa bo priključen tudi tretji dizel generator, ki bo zagotovil še dodaten vir električnega napajanja ob jedrskih nesrečah.
Polona Bahun
Vir: www.ursjv.gov.si