Termo energija

Minister Vrtovec na obisku v TEŠ in PV

Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje naj bi na vlado romal še letos.

Minister Vrtovec na obisku v TEŠ in PV

Premogovnik Velenje ( in Termoelektrarno Šoštanj  je v okviru delovnega obiska včeraj obiskal minister za infrastrukturo  Jernej Vrtovec z ekipo. Skupaj s poslovodstvom Holdinga Slovenske elektrarne  si je ogledal potek izkopavanja premoga na odkopu na koti -110/B v jami Pesje, skoraj 500 metrov pod zemljo, ki so ga zagnali v minulem tednu, ter se seznanil z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. Sledil je obisk Termoelektrarne Šoštanj ter 127-metrskega 600-megavatnega bloka 6, ki velja za najsodobnejšo termoenergetsko proizvodno enoto v tem delu Evrope in na leto proizvede približno tretjino vse slovenske električne energije. Ministrov obisk se je zaključil z razpravo v Kulturnem domu Šoštanj, na kateri so vsi ključni deležniki prihodnjih procesov prestrukturiranja skušali odgovoriti na vprašanja, povezana s postopnim opuščanjem pridobivanja premoga in proizvajanjem električne energije iz tega vira. 

Predlagana letnica izstopa iz premoga ostaja leto 2033 

»V Šaleški dolini imamo res veliko znanja, tako v TEŠ kot PV, izjemne ljudi, ki vsak dan sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Naredili bomo vse, da ljudje v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ne bodo ostali sami. Črpali bomo sredstva iz treh različnih skladov. Zavedamo se problema, ki nastaja in je finančno pogojen. Kot vemo, je TEŠ lani ustvaril 250 mio evrov izgube in glede na to, da so že danes cene CO2 kuponov zelo visoke in se bodo predvidoma še višale, se narekuje izreden tempo sprejemanja naših odločitev in o tem smo danes ves dan govorili z vodstvi energetskih družb in župani. Resorno ministrstvo za letnico izstopa iz premoga predlaga letnico 2033. To je tista optimalna letnica, do katere lahko zagotovimo tudi dovolj sredstev za prestrukturiranje. Že do novega leta želimo vladi predložiti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje,« je na razpravi povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. 

Cene emisijskih kuponov krepko presegajo cene električne energije
Strategija skupine HSE, ki danes proizvede več kot 65 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, je, da tudi v prihodnje ostaja ključni steber oskrbe z električno energijo v državi, kljub težnji k razogljičenju, ki narekuje razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv in  s tem postopnim zaprtjem Premogovnika Velenje ter Termoelektrarne Šoštanj. V bližnji prihodnosti čakajo skupino izzivi optimizacije poslovanja, kot posledice negativnega trenda vrednostne razlike med cenami električne energije in emisijskih kuponov, ob tem da je treba vseeno izvesti varno in zanesljivo obratovanje tako velenjskega premogovnika kot TEŠ in poskrbeti za zanesljivo proizvodnjo električne in toplotne energije. 
Učinkovit in usklajen izstop iz rabe premoga z rastjo proizvodnje iz drugih virov bo ključnega pomena za razogljičenje družbe, ob ohranitvi ustrezne zanesljivosti oskrbe z električno energijo, je prepričan generalni direktor HSE in TEŠ dr. Viktor Vračar: »HSE nima vpliva na cene emisijskih kuponov. Možnosti holdinga v tem kontekstu so izčrpane, saj današnja cena emisijskih kuponov predstavlja 2,3-kratnik cene proizvodnje električne energije. To pomeni, da kolikor plača TEŠ premogovniku za premog, gre še 2,3-krat toliko za kupone CO2 . Če razložim še bolj plastično - za 100 milijona evrov letnega plačila PV, bi moral TEŠ danes plačati še 230 milijonov evrov za kupone CO2 , kar je seveda finančno nevzdržno. Naša odgovornost je, da se proaktivno lotimo iskanja rešitev. Skupaj s še 12 državami v EU, ki so več kot 20-odstotno odvisne od fosilnega goriva v energetiki, smo analizirali možne oblike državne pomoči. Med njimi je Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bi zagotovil določena sredstva za postopno izvedbo sanacijskih del. Drugi ukrep je mehanizem zmogljivosti oziroma mehanizem CRM, ki je v novem zakonu o energetski oskrbi predviden, a ga je treba zagovarjati pred evropsko komisijo. Tretja možnost pa je uvrstitev Slovenije v mednarodni modernizacijski sklad. V Evropi praktično ni termoelektrarne, ki bi takšno obveznost kuponov lahko sama prenesla in ne bi negativno poslovala. Zagotovo pa to niso tiste termoelektrarne, ki še niso amortizirane in nosijo obveznosti do kreditojemalcev.« je bil izčrpen dr. Viktor Vračar.

Čim prej je treba sprejeti potrebno zakonodajo
Ne glede na odločitev o letnici izstopa iz premoga je treba čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju PV, ki mora zagotoviti ustrezne javne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v PV in TEŠ, tudi za celotno obdobje vzdrževanja premogovnika po opustitvi rabe premoga in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, je povedal generalni direktor PV dr. Janez Rošer in dodal: »Pri razpravi o prenehanju odkopavanja premoga v Šaleški dolini je treba upoštevati tudi tehnične parametre premogovnika, koncept odkopavanja, ki omogoča optimalni izplen obstoječega nahajališča lignita po tehnični in ekonomski plati (s tem se zmanjša obseg jame in likvidacij jamskih objektov), ter sanacijo površja, kar pomeni, da Premogovnik Velenje ni nekaj, kar bi bilo mogoče zapreti čez noč. Danes je v Premogovniku aktivnih jamskih prog v dolžini dobrih 50 km, na leto izdelamo približno šest km novih prog, prav toliko pa jih likvidiramo. Proge, izdelane letos, so osnova za proizvodnjo v prihodnjih letih. Bistveno je, da razpolagamo z dolgoročnimi usmeritvami, z dinamiko odkopa, torej s potrebnimi količinami premoga po letih. Le tako lahko primerno optimiziramo in racionaliziramo procese in resurse. Dokler bo namreč obratovala proizvodnja, podjetje potrebuje ustrezne, kvalificirane kadre. Verjetno pa je razumljivo, da je glede na vso negativno konotacijo v medijih že danes interes za vpise v rudarsko šolo majhen, v bodoče pa bo to za nas eden ključnih izzivov. Znanja je v Premogovniku Velenje ogromno, akumuliralo se je skozi desetletja sistematičnega in strokovnega dela. Ravno znanje in izkušnje zaposlenih so botrovali razvoju lastne Velenjske odkopne metode, znanje in izkušnje pa so bili tudi ključna prednost podjetja, zaradi katerih so doseženi izjemni rezultati v premogovništvu v svetovnem merilu.«  
Da mora država čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju PV in zanj opredeliti finančne vire ter najti rešitev za nadomestna, enakovredna delovna mesta, so prepričani tudi v sindikatih obeh družb. Upoštevati je treba energetske, socialne in okoljske dejavnike, ki lahko povzročijo negativne posledice, so še opozorili na današnji razpravi. Z letnico 2033 za izstop iz premoga pa se ne strinjajo. (bj)

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.