MOP podaljšal javno razgrnitev madžarskega gradiva o nameravani širitvi jedrske elektrarne Paks.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je za podaljšanje odločilo na predlog nevladnih organizacij, rok pa je podaljšalo v dogovoru s pristojnimi organi Madžarske. Tako bo dokumentacija javnosti na vpogled do javne obravnave, ki je predvidena v sredini prihodnjega meseca.
Madžari so se za ta projekt odločili, ker se starost velikih elektrarn v njihovem energetskem sistemu približuje ali pa je v nekaterih primerih že celo presegla konec njihovega načrtovanega življenjskega cikla. Da bi lahko uredili pomanjkanje zmogljivosti in glede na življenjsko dobo načrtovanih enot jedrske elektrarne, so začeli priprave na gradnjo novih enot jedrske elektrarne.
Jedrska elektrarna Paks ima ključno vlogo v oskrbi z električno energijo na Madžarskem. Prve štiri enote so bile zagnane med letoma 1982 in 1987. Začetna nominalna zmogljivost enot je bila 440 MWe. To je bilo s programom povečanja zmogljivosti nadgrajeno na 500 MWe, kar pomeni, da je bila skupna nominalna zmogljivost elektrarne Paks povečana na 2000 MWe.
Načrtovana je vzpostavitev dveh sodobnih tlačnovodnih enot jedrske elektrarne, vsaka z zmogljivostjo 1.200 MWe in pričakovano življenjsko dobo vsaj 60 let, ki bi bili ob jedrski elektrarni Paks, za generacijo električne energije za javne namene, glede na časovni razpon, določen v nacionalni energetski strategiji, ki naj bi začeli s komercialnim delovanjem med leti 2025 in 2030 z namenom obvladovati okrog 40-odstotni delež proizvedene jedrske energije v daljšem časovnem obdobju.
Svoje pripombe na gradivo sta že podali organizaciji Greenpeace in Umanotera, ki opozarjata predvsem na pomanjkljivost študije vplivov na okolje, saj ta ne vsebuje podrobnosti, bistvenih podatkov in izračunov v zvezi z ekonomskim upravljanjem in financiranjem projekta, niti kakršne koli raziskave alternativnih možnosti. Prav tako je po njunem mnenju oteženo sodelovanje madžarske javnosti v procesu presoje vplivov nameravane širitve jedrske elektrarne na okolje ter organizacija javne predstavitve (z možnostjo razprave) študije vplivov na okolje tudi v Sloveniji in v drugih državah znotraj vplivne regije.
Kot so zapisali, je jedrska energija morda res označena kot nizkoogljična, a z velikimi vložki. Hkrati pa zapira vrata alternativnim možnostim, kot so novi projekti obnovljivih virov energije. Jedrska tehnologija po njihovem mnenju prav tako še nima odgovorov na več izjemno pomembnih vprašanj, izzivov in pomanjkljivosti (zanesljivost oskrbe, zagotavljanje varnosti, upravljanje z odpadki oziroma izrabljenim gorivom). Glede na razpoložljivost številnih možnih alternativ (gospodarsko-finančno, socialno in okoljsko že danes zelo sprejemljive rešitve), organizaciji Greenpeace in Focus menita, da gre za načrt, ki za širšo regijo glede na potencialne koristi predstavlja nesorazmerno visoko stopnjo tveganja. Načrta zaradi tega organizaciji ne podpirata. (pb)