Energetika

Ministrstvo za infrastrukturo s svojo polilnico za e-vozila

Zavezo za spodbujanje električne mobilnosti v Skoveniji uresničuje tudi Ministrstvo za infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo s svojo polilnico za e-vozila

Ministrstvo za infrastrukturo odločno podpira uporabo električnih vozil v Sloveniji, saj je za dekarbonizacijo prometa električna mobilnost ključnega pomena. Slovenija je z izgradnjo javne infrastrukture ena od prvih držav v Evropi, ki ima pokrit avtocestni križ s hitrimi polnilnicami za električna vozila. Zavezo za spodbujanje električne mobilnosti uresničuje tudi Ministrstvo za infrastrukturo z lastno električno polnilnico, ki je postavljena ob glavnem vhodu na Langusovi 4 v Ljubljani. Pri projektu Srednje evropski zeleni koridorji (CEGC), katerega cilj je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mrežo skupno 115 hitrih polnilnic za električna vozila v Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Sloveniji in na Hrvaškem, je sodelovala tudi Slovenija. V okviru tega je bila na avtocestnem križu Slovenije vzpostavljena gosta mreža 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske komisije na osnovi javnega razpisa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij -Trans-European Transport Network (TEN-T). Nosilec projekta je Ministrstvo za infrastrukturo in družba SODO.

 

V okviru mreže je zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem gostovanja. Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, ki zagotavlja kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Na univerzalnih polnilnih postajah je mogoče akumulatorje vseh električnih avtomobilov za množično prodajo napolniti do 80 odstotkov polnosti v manj kot pol ure.

V Sloveniji v prometu porabimo okrog 40 % energije, pri čemer gre skoraj izključno za uvožene naftne derivate. Z uporabo alternativnih goriv, predvsem električne energije ter zemeljskega  plina, lahko izboljšamo zanesljivost oskrbe in zmanjšamo negativne učinke na okolje in zdravje ter povečamo kakovost življenja v urbanih središčih.

Strategija razvoja prometa do leta 2030 in s pogledom do 2050 poleg razvojnih ciljev na prometni infrastrukturi vključuje tudi uresničevanje vizije trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Predvideva elektrifikacijo prometa, namen katere je okolju prijaznejši promet in prehod v brezogljično družbo ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Uvajanje alternativnih nizkoogljičnih goriv s poudarkom na električni mobilnosti je prednostna naloga tudi v okviru usmeritev za pripravo dolgoročne razvojne strategije na področju energetike - Energetskega koncepta Slovenije.

Vladimir Habjan
Vladimir Habjan
O avtorju

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.