Kljub temu da je ministrstvo izvajalo ukrepe za prilagajanje kmetijstva, pa ti niso temeljili na izdelani strategiji prilagajanja, ki bi bila pripravljena na podlagi študije ranljivosti. Ministrstvo bi moralo okrepiti tudi prenos znanja prek svetovalne službe kmetom ter izboljšati sodelovanje deležnikov, da bi se znanje o prilagajanju čim bolje prenašalo v prakso. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe.
Računsko sodišče ocenjuje, da v obdobju od 1. januarja 2018 do 30. junija 2022, na katero se nanaša revizija, ministrstvo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prioriteto. Ministrstvo je sicer v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, kot so na primer ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za zaščito pred slano in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Prav tako je financiralo raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe. Vendar pa ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni načrtovalo na podlagi strategije ter ni ugotavljalo, na katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Na ta način prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno kot v obdobju od leta 2008 do leta 2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja in akcijskega načrta. To pa povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe ter bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer.
Računsko sodišče je zato ministrstvu podalo več priporočil, ministrstvo pa je že med izvajanjem revizije sprejelo tudi akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.
Ministrstvu tako priporoča, naj začne sistematično, kot stalno nalogo, spremljati vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo. Pri tem naj preveri, ali so ukrepi, ki jih je za spremljanje vpliva podnebnih sprememb predvidevala Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, še vedno smiselni, ter naj jih po potrebi dopolni oziroma prilagodi morebitnim novim okoliščinam.
Zaradi prioritete, ki bo v prihodnje namenjena prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam, naj tudi ustrezno organizacijsko umesti organizacijsko enoto, ki bo zadolžena za izvajanje nalog, povezanih z načrtovanjem in spremljanjem prilagajanja kmetijstva, na primer kot samostojno službo.
Po izvedbi posveta naj ponovno prouči smiselnost sofinanciranja izvajanja letalske obrambe proti toči v obstoječi obliki glede na dokaze o učinkovitosti oziroma neučinkovitosti tega ukrepa. Če ugotovi, da bi bilo financiranje ukrepa smiselno, naj zagotovi tudi pripravo ustrezne pravne podlage za financiranje ukrepa.
V okviru priprave strategije prilagajanja kmetijstva naj prouči, ali bi bilo smiselno nadaljevati s projektom rajonizacije kmetijske pridelave, ter preveri, ali bi bilo rajonizacijo kmetijske pridelave smiselno usmerjati (s svetovanjem in informiranjem) tudi na druge neugodne vremenske razmere in ne zgolj na sušo. Pri tem naj sodeluje z Agencijo za okolje ter v čim večji meri uporabi strokovne podlage in orodja, ki jih je pripravila agencija.
Računsko sodišče priporoča, naj bo ministrstvo pri pripravi podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu pozorno tudi na učinek ukrepov na prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ter na to, ali bi bilo smiselno izvajanje katerega izmed ukrepov okrepiti oziroma uvesti nove ukrepe, ki se pri nas še ne izvajajo.
Ministrstvo naj določi način spremljanja opravljenih raziskav (ciljnih raziskovalnih projektov in drugih raziskav ter projektov) s področja prilagajanja kmetijstva in njihove uporabe v praksi ter zagotovi dostopnost do teh podatkov tudi zainteresiranim kmetovalcem (na primer s pomočjo Portala znanja ali na drug primeren način).
Prouči naj, katere raziskovalne teme so pomembne za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, in naj načrtuje ter izvaja financiranje raziskav v skladu z ugotovljenimi potrebami kmetijstva.
Nadgradi naj Portal znanja, da bo še bolj učinkovit pri prenašanju znanja do končnih uporabnikov in pri povezovanju vseh deležnikov, ki sodelujejo v ustvarjanju in prenosu znanja.
Poleg tega naj ministrstvo stalno izboljšuje spremljanje (na primer v okviru Portala znanja ali kako drugače) pridobivanja in izmenjave znanja o prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam tako pri raziskovalnih institucijah kot tudi pri javnih službah. Prav tako naj še naprej nadgrajuje spremljanje izboljševanja sodelovanja med raziskovalnimi institucijami, javnimi službami ter javno službo kmetijskega svetovanja.