Ob koncu podnebne konference ZN COP28 v Dubaju je pogajalcem EU s partnerji z vsega sveta uspelo ohraniti možnost izpolnitve zaveze iz pariškega sporazuma o omejitvi dviga globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo,s posebnim poudarkom na energetskem sektorju. V pogovorih so se pogodbenice strinjale, da bodo v tem desetletju pospešile prehod od fosilnih goriv, sprejele ukrepe za zmanjšanje emisij za 43 odstotkov do leta 2030 in usmerile svet na pot do doseganja neto ničelnih emisij 2050, v skladu z najsodobnejšo znanostjo.
Letošnja konferenca zaključuje prvo globalno oceno stanja v okviru pariškega sporazuma. Cilji Globalne obljube o OVE in energetski učinkovitosti, ki jo zagovarja Evropska komisija, so bili prenešeni v Globalni pregled stanja. Vse pogodbenice so se zavezale, da bodo do leta 2030 potrojile svetovno zmogljivost OVE in podvojile energetsko učinkovitost. To daje močan zagon prehodu od fosilnih goriv. Obstaja tudi dogovor, da se v tem desetletju spoprimemo z emisijami metana in drugimi emisijami, ki niso ogljik, ter da čim prej odpravimo neučinkovite subvencije za fosilna goriva, ki ne obravnavajo energetske revščine ali pravičnega prehoda.
Globalni pregled stanja kaže, da svet trenutno ni na dobri poti, da bi zmanjšal emisije za potrebno raven, ki bi dvig temperature omejila na 1,5 stopinje Celzija. Posledično so se pogodbenice dogovorile načinu za vrnitev na pravo pot, vključno s postopkom za uskladitev nacionalnih ciljev in ukrepov s pariškim sporazumom. Pogodbenice bi morale predložiti svoje nacionalno določene prispevke za leto 2035 do podnebne konference čez dve leti, ti pa bi morali biti usklajeni z najboljšo razpoložljivo znanostjo in rezultati Globalnega pregleda stanja.
Globalna pregled stanja obravnava tudi sredstva za izvedbo potrebnega prehoda. Dogovorili so se o končnih korakih za določitev novega skupnega kvantificiranega cilja o podnebnem financiranju na konferenci naslednje leto. Okvir globalnega cilja za prilagajanje je pomemben korak, spremljajo pa ga prelomne odločitve o financiranju prilagajanja s priznanjem, da bo treba financiranje prilagajanja znatno povečati po zahtevani podvojitvi za leto 2025. Rezultat spodbuja reformo naprej mednarodne finančne arhitekture, da bo primerna za obravnavo izrednih podnebnih razmer. Natančneje, EU je pomembno prispevala k dogovoru o in delovanju novega sklada za odziv na izgube in škodo, EU in njene države članice pa so prispevale več kot 400 milijonov evrov, kar je več kot dve tretjini prvotnih obljub o financiranju.