Danes se začenja javna razprava o Predlogu usmeritev MzI za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, ki bo potekala do 15. avgusta.
Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) skladno z Energetskim zakonom (EZ-1) pripravlja namreč strateški dokument Energetski koncept Slovenije (EKS), ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike v Sloveniji do leta 2035 in s pogledom do 2055. Ker se bo dokument dotikal širokega spektra deležnikov – vse od aktivnih udeležencev v energetskem sektorju in porabnikov na strani industrije do vsakega posameznika, ministrstvo želi zagotoviti široko razpravo ter pri pripravi tega dokumenta vključiti sodelovanje najširše zainteresirane javnosti.
Kot je v uvodu zbranim dejal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, so v predlogu usmeritev opisali okvir za energetsko politiko ter orisali svoje videnje njenega razvoja in pot do tja. Pri tem so sledili skupni energetski politiki EU – zmanjšanje emisij in prehod v nizkoogljično družbo, trajnostno proizvodnjo električne energije, povečanja deleža URE in OVE v končni rabi energije in zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Pri tem so si zastavili merljive cilje. Po besedah ministra bodo na tej podlagi in na osnovi dolgoročnih energetskih bilanc do 2035 s pogledom do 2055, do konca leta nato pripravili osnutek EKS.
Priprava predloga usmeritev kot podlage za EKS oziroma razvojnega dokumenta energetike je bila po besedah generalnega direktorja Direktorata za energijo Danijela Levičarja hud izziv, saj je bilo treba vse usmeritve in zastavljene cilje napisati na 10 straneh, po drugi strani pa je moral biti dokument strukturiran. Pri tem so sledili načelu, da je prepoznavanje izzivov v energetiki pomoč do prepoznavanja ciljev. Ključna za dosego ciljev na ravni države pa je usklajenost sektorskih ciljev, saj moramo zagotoviti tako uspešen razvoj energetike kot družbe nasploh. Poudaril je, da bo eden ključnih izzivov zmanjšati uvozno odvisnost in s tem posledično rabo energije v prometu. Kot je dejal, so stroški za fosilna goriva leta 2013 znašali dve milijardi evrov, s prehodom na e-mobilnost pa bi lahko prihranili 200 milijonov evrov. MzI z dokumentom torej gradi na obstoječih temeljih in izkušnjah, skozi ključne izzive prepoznava lasten interes ter vzpostavlja povezavo: energetika-gospodarstvo-družbena blaginja.
Povezava na dokument.
(pb)