Na Mestnem stadionu Velenje je konec minulega tedna potekala tradicionalna prireditev, že 63. Skok čez kožo, na kateri med drugim rudarji medse sprejmejo novince. Skok čez kožo je največji praznik vseh, ki so povezani s premogovništvom in ki živijo ter delujejo v Šaleški dolini. Praznični dan se začne z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, nato nadaljuje s slovesnostjo za letošnje delovne jubilante in jubilante Rudarske reševalne službe ter zaključi s parado uniformiranih rudarjev tre sprejemom novincev v rudarski stan. Teh so doslej sprejeli že 3.936, in sicer dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije.
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je v slavnostnem nagovoru dejal, da Premogovnik že skoraj stoletje in pol spreminja podobo Šaleške doline in tudi širše regije: »V vsem tem času smo bili motor in gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razmaha premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so v preteklosti z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in šport naših prebivalcev.«
V vsem tem času so rudar ji iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 264 milijonov ton premoga. Od prvih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero so presegli 5 milijonov ton premoga v enem letu. »Pogosto se pozablja, da smo takrat, v času naše največje intenzivnosti, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj, zagotavljali poceni električno energijo za skoraj polovico potreb Slovenije. Ta je bila poceni tudi zato, ker se je ob proizvodnji tako premoga kot tudi elektrike, ki je iz njega nastajala, zanemarjalo naše okolje. Pogosto se pozablja, da so bila posledice poceni električne energije iz velenjskega lignita uničujoče in je zaradi tega Šaleška dolina postala črna točka na ekološkem zemljevidu Slovenije,«¸ je dejal mag. Marko Mavec in dodal, da je danes proizvodnja drugačna in pretekli vplivi uspešno sanirani, pri čemer je okolica zelena, nekoč mrtva jezera pa so postala ena najbolj obiskanih atrakcij v Sloveniji, Velenjska plaža je tako že nekaj let zapored najbolj obiskano in najbolje ocenjeno naravno kopališče v Sloveniji, pri čemer je bila nujna ekološka sanacija, ki ni bila poceni, izvedena z lastnimi sredstvi, pridelanimi iz energetike v Šaleški dolini.
Odpirajo se že nova delovna mesta, precej dela pa bo še tudi po prenehanju rudarjenja
Mag. Marko Mavec je v nadaljevanju izpostavil še, da so v Velenju ponosni na strokovno znanje in izkušnje, ki jih imajo: »To znanje želimo ne samo ohraniti, ampak ga nadgraditi in uporabiti tudi na drugih področjih, ne le za pridobivanje premoga. Nadgrajujemo ga s potrebami trga, saj ga moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije in s tem razvijati nova delovna mesta za čas, ko premoga v Šaleški dolini ne bomo več odkopavali. Še kako se namreč zavedamo prihodnosti – ki bo v tej Dolini precej drugačna od življenja, kakršnega smo poznali mi in naši predniki. Slovenija se je zavezala k razogljičenju energetike in s tem k prenehanju pridobivanja elektrike iz premoga. Zavezala pa se je tudi, da bo zeleni prehod izpeljala v skladu z načelu pravičnosti, ki zapovedujejo, da v tej tranziciji nihče ne bo prikrajšan in da bo prehod temeljil na ustvarjanju novih delovnih mest. V nacionalni strategiji je določena letnica 2033 kot tisti mejnik, do katerega bomo morali najpozneje prenehati z odkopavanjem premoga, kar pomeni, da nas v kratkem času čaka veliko dela,« je dejal mag. mavec in dodal, da zaključek odkopavanja premoga ne pomeni prenehanje obstoja, saj bo po zaustavitvi odkopavanja potrebno še petnajst do dvajset let krepkega dela. V podzemlju je namreč več kot 50 kilometrov jamskih rovov, ki jih bo treba kakovostno zapreti, potrebno pa bo sanirati tudi degradirane površine nad premoškim slojem. Dokler bo podjetje delovalo, pa bo tudi potrebovalo motivirane in kvalificirane sodelavce, zato bodo v Premogovniku tudi v prihodnosti še vedno zaposlovali in štipendirali.
Častna skakalka na letošnji prireditvi je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič, katere poklicna pot je že več kot dve desetletji tesno povezana s Šaleško dolino in si ves čas prizadeva za razvoj Doline in za to, da bi njeni prebivalci čim manj čutili izhod iz premoga. Po opravljenem častnem skoku je povedala: » Današnje priznanje pomeni odgovornost, da se tudi v prihodnje borim za pravičen razvoj naše doline. V razpravah o usodi Šaleške doline in našega gospodarstva sem se velikokrat morala ugrizniti v jezik. Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije.« Izpostavila je zdajšnje dosežke in uspešne zgodbe ter spomine, ki so drugačni: »Spomnim se onesnaženega zraka, ki smo ga vdihavali, krajine, ki je izginjala, ruševin potapljajočih hiš. Najbolj se spomnim ljudi, njihovih imen in zgodb. Ob izginjanju njihovih domov, ki so si jih zgradili z odrekanjem, se je v njihova srca zarezala tista tiha bolečina, ki je niso mogli skriti.« Svoj nagovor je zaključila z besedami: »Zato upravičeno pričakujemo, da bo država zagotovila pravičen prehod iz ere obdobja rabe premoga v zeleno prihodnost za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in za vse, ki so s proizvodnjo energije tako ali drugače povezani. Če želimo, da mladi ostanejo v dolini, jim moramo omogočiti lepo prihodnost.«