ZENS je pred dnevi Eko skladu RS podal predlog k letnemu programu subvencioniranja vgradnje opreme za rabo trajnih energetskih virov.
Vajeti Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) je decembra lani prevzel specialist managamenta v EU Bojan Tomc, medtem ko tajnik Božo Dukić še naprej ostaja iniciator dogajanja. Kot so pojasnili, je Tomc sodni izvedenec za strojno stroko, področje strojev in opreme. Trenutno pripravlja magistrsko nalogo na znanstvenem magistrskem študiju v Kopru.
Možnosti za nova delovna mesta
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije je v začetku januarja pripravilo predlog k letnemu programu subvencioniranja vgradnje opreme za rabo trajnih energetskih virov in ga posredovalo Eko skladu RS. V ZENS-u želijo, da so subvencije namenjene dejansko širjenju in razvoju domače tehnologije na tem področju, ker le takšen pristop omogoča tudi odpiranje novih delovnih mest, kot pravijo, tudi na področju zaključnih gradbenih del.
»V nekaj mesecih je pričakovati izdajo Uredbe o neto meritvah porabe in proizvodnje električne energije za gospodinjstva (net metering). Delovna skupina v okviru Ministrstva za infrastrukturo, ustanovljena z namenom priprave osnutka, je že ustanovljena in je pričakovati v nekaj mescih tudi že izdelan osnutek, ki bo šel v ustrezno obravnavo in sprejem. To bo vsekakor tehnološka novost na našem območju in jo je potrebno podpreti tudi s strani EKO sklada RS,« je povedal Tomc.
Kaj ZENS predlaga glede subvencioniranja
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije glede letnega programa subvencioniranja vgradnje opreme za rabo trajnih energetskih virov predlaga, da se vgradnja sistema neto meritev subvencionira preprosto po vgrajenem kilovatu (1 kW je 200-400 evrov, odvisno od razpoložljive denarne mase).
Nadalje omenjeno združenje predlaga opustitev subvencioniranja toplotnih črpalk tipa zrak/voda za potrebe ogrevanja, ker je razmerje med toplotnimi črpalkami tipa voda/voda in zemlja/voda izredno veliko.
Sicer pa ZENS predlaga tudi opustitev subvencioniranja solarnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode, ker je, kot pojasnjujejo, investicija v tak sistem 2 do 3 krat dražja za investitorja, kakor v investicijo v sanitarno toplotno črpalko, proizvedeno v Sloveniji. (mj)