Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani se danes odvijata Energy Day in 2. Znanstvena konferenca SAEE (Slovensko združenje za energetsko ekonomiko).
Energy day je dogodek, ki ga organizira Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agency for the Cooperation of Energy Regulators - ACER), Agencijo za energijo Republike Slovenije ter Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko (SAEE).
Kot je povedala prof. dr. Nevenka Hrovatin, predsednica programskega odbora Energy Day in 2. Znanstvene konference SAEE, je Energy Day namenjen širjenju znanja o energetski ekonomiki in regulaciji energetskih dejavnosti v kontekstu sprememb in vprašanj, s katerimi se danes srečuje energetski sektor Evropske unije in Slovenije. »Zelo smo veseli smo, ker smo na ta dogodek povabili in tudi uspeli pritegniti akademike, študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani ter strokovnjake iz institucij ter reguliranih in drugih podjetij. Gre za enega redkih forumov, v okviru katerega smo pridobili obe strani, vključno z akademsko sfero,« je poudarila predsednica obeh dogodkov.
Ob otvoritvi dogodka Energy Day je Bojan Kumer, državni sekretar za energijo z Ministrstva za infrastrukturo, posebej pohvalil prizadevanja akterjev in drugih deležnikov na področju energetske ekonomike ter izpostavil nekatere ključne izzive na področju energetike v luči najnovejšega dogajanja v EU. V nadaljevanju so v okviru seminarjev, ki jih je vodila prof. dr. Nevenka Hrovatin, nastopili naslednji predavatelji: Dennis Hesseling, Boyko Nitzov in Jan Kostevc (agencija ACER) ter Tina Štok in David Batić (Agencija za energijo). V popoldanskem delu so s strokovnimi prispevki na temo investicij in poslovanja operaterjev poleg prof. dr. Nevenke Hrovatin (Ekonomska fakulteta UL) in dr. Jelene Zorić (FELU) sodelovali še Saša Jamšek, Simon Tot in Gregor Omahen (vsi ELES) ter Mate Lasić (HOPS).
Govorniki so podali so podali odličen tematski pregled, kaj je trenutno najbolj aktualno na energetskem področju (električna energija, plin), kam smo prišli na energetskih trgih, kateri so največji izzivi v prihodnje tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, še posebej na področju investicij. Dennis Hesseling iz agencije ACER je med drugim prikazal tudi pomembne rezultate na področju cen. Tako na področju električne energije kot pri plinu je v zadnjem času prišlo do znižanja cen, kar velja predvsem za industrijske odjemalce, manj pa za gospodinjske odjemalce.
Nova pravila čiste energije narekujejo ukrepanje
V tem času je v Evropski uniji in v državah članicah velik izziv sprejemanje nove energetske zakonodaje za trg električne energije, kjer praktično gre za spremembe celotne obstoječe zakonodaje. Evropski parlament je namreč 13. novembra sprejel še tri ključne pakete iz svežnja Čista energija za vse Evropejce, in sicer nova pravila o energiji iz obnovljivih virov, energetski učinkovitosti in upravljanju Energetske unije. Ko bo Svet EU formalno sprejel dogovor, bodo nova pravila o čisti energiji objavljena v Uradnem listu EU, nova zakonododaja pa bo začela veljati po preteku določenega roka.
Kot smo že poročali, naj bi nov evropski zakonodajni okvir z vključitvijo v nacionalne energetske in podnebne načrte prispeval tudi k oblikovanju dolgoročnih pravil, kar bo pozitivno vplivalo na prihodnje odločitve investitorjev. Na drugi strani pa naj bi evropski državljani dobili priložnost, da postanejo aktivni igralci v prehodu v nizkoogljično družbo. S potrditvijo omenjenih zakonodajnih predlogov, si je EU zastavila še ambicioznejše cilje glede obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Tako naj bi se delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 povečal na najmanj 32 odstotkov, energetska učinkovitost pa na najmanj 32,5 odstotka.
Z uresničitvijo omenjenih ciljev naj bi EU bistveno prispevala k zmanjšanju emisij, in sicer naj bi bile te v primerjavi z letom 1990 do leta 2030 manjše za 45 odstotkov, kar je za 5 odstotkov več kot je bilo sprva načrtovano. Ob tem je Evropska komisija pozvala organe držav EU, naj v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki jih morajo predložiti Komisiji do konca leta, izkažejo enako mero ambicioznosti in zavez.
Velik izziv so še zlasti potrebne naložbe v distribucijo
Kot se je pokazalo tudi na današnjem dogodku Energy Day, omenjeni poziv EU pomeni resen poseg v dosedanje načrtovanje energetike v državah - članicah EU. Velik izziv za Slovenijo bodo tudi investicije, še zlasti na področju distribucije električne energije, ki zahtevajo pametna omrežja ter vključevanje OVE v omrežje, potrebne pa bodo tudi določene investicije v prenosno omrežje. Slovenija sedaj vzpostavlja tudi nov regulativni okvir za električno energijo in plin z letom 2019, v katerem so večji poudarki pri regulaciji dani tudi inovacijam. Doslej je bila regulacija bolj usmerjena v zniževanje stroškov, zlasti tekočih stroškov poslovanja, sedaj pa je poudarek pri regulaciji predvsem na tem, kako spodbuditi podjetja, da bodo tudi dejansko dosegala prihranke na področju energetske učinkovitosti. Poudarki pa so tudi na sistemih upravljanja porabe ter na uspešnem vključevanju obnovljivih virov energije v omrežje.
Pobudnik nagrade dr. Boyko Nitzov iz agencije ACER
Poleg dogodka Energy Day se danes popoldan na Ekonomski fakulteti odvija tudi 2. Znanstvena konferenca SAEE (Slovensko združenje za energetsko ekonomiko). Po besedah organizatorjev bodo na tej konferenci študenti in raziskovalci predstavili svoja raziskovalna dela s področja energetske ekonomike. Podelili bodo tudi nagrado za najboljši študentski prispevek v višini 1.000 evrov. Pobudnik nagrade je dr. Boyko Nitzov iz Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki je tudi doniral sredstva za prvo nagrado.