Nada Vrzič, inženir za pripravo
gradenj, se na Elesu ukvarja s pridobivanjem dokumentacije in soglasij za
pripravo gradnje daljnovodov. V prostem času se navdušeno ukvarja z
upodabljanjem čudovitih motivov na svili. Ustvarja unikatne slike na svili in
dizajnersko poslikavo rut, šalov, blazinic, zaves, ženskih oblačil in podobno.
Enkratne stvaritve so energijsko zelo privlačne, polne barv in življenja; v
prostor vnašajo posebna pozitivna občutja.
Po besedah prof. dr. Mirka
Jutrška, uglednega ocenjevalca likovnih del, je za slikarko Nado značilno, da
so njeni izdelki uporabno-umetniškega značaja, polni sproščenega ustvarjalnega
eksperimentiranja. Njen motivni svet je bogat in širok. Odraža njeno likovno
razpoloženje, občutje sodobnosti, ki nastaja nekako v ciklusih. Najpogosteje
slika abstraktne kompozicije, ki jih ima najraje, slika pa tudi stilizirane
cvetove, dopolnjenje s sproščujočo domišljijo. Posebna značilnost njenih
izdelkov so izrazite barve, ki zagotovo narede vsakdan bolj barvit in prijazen.
Nada, na slikarski sceni si
zelo ustvarjalna že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, tvoje upodobitve na
svili pa obiskovalce razstav privlačijo že dobrih dvajset let. Kdaj se je prvič
pokazal tvoj talent za slikanje?
Že v osnovni šoli pri likovnem
pouku. Ker po osemletki nisem imela možnosti za likovno izobraževanje, sem
najprej obiskovala in končala srednjo elektrotehniško šolo. Čeprav sem se
zaposlila in imela kar precej službenih in drugih obveznosti, so me nenehno
vznemirjale mladostne želje po slikanju.
Kdaj so se potem tvoje sanje
uresničile?
Leta 1983 sem na podlagi hčerkine
črno-bele fotografije s svinčnikom narisala njen portret. Takrat se je v meni ponovno pojavil navdih po likovnem
izobraževanju, da svoj talent razvijam z likovnim izobraževanjem. Tako sem se
leta 1983 na Likovni akademiji v Ljubljani poglobila v osnove risanja in se
začela ukvarjati s priložnostnim risanjem v prostem času.
Pri katerih ustvarjalcih z
likovnega področja si izpopolnjevala svoje slikarsko znanje?
Na Likovni akademiji v Ljubljani
sem pri prof. Avguštinu Novincu obiskovala intenzivne tečaje risanja. Nato sem
šolanje nadaljevala na zasebni likovni šoli pri ljubljanskem slikarju Zmagu
Modicu. Po končanem likovnem šolanju sem se navdušila za ustvarjanje slik na
svili.
Kaj je zate pri tovrstnem umetniškem
ustvarjanju najpomembnejše?
Bistvena je sama zamisel
določenega motiva, ki jo nekaj časa nosim v sebi, pozneje pa me nagiblje, da se
v nekem trenutku spontano vključim v proces ustvarjanja - od ideje do končne
izvedbe.
Kaj ti osebno pomeni risanje
na svili, kaj v bistvu sporočajo tvoje slike?
Risanje na svili mi pomeni
predvsem izražanje osebnih občutij, pričakovanj in hrepenenj. To mi v prostem
času prinaša veliko sprostitev in zadovoljstvo. Živahna barvna kompozicija
izraža pristna naravna in človeška občutja, kot so npr. veselje, radost in
druga pozitivna razpoloženja. Vrsto let sem ustvarjala v akvarelni slikarski
tehniki na svili, v zadnjih letih pa se posvečam predvsem slikanju v akrilni
tehniki na platnu.
Kaj želiš doseči s tovrstnimi
upodobitvami? K čemu pravzaprav teži tvoj ustvarjalni duh?
Želim, da se v nekem domačem ali
poslovnem prostoru s pomočjo mojega dizajna slik na svilo čuti pozitivna
energija in izboljša atmosfera. Doslednost mojega izražanja na svili je, da težišče
kompozicije postavljam v težišče slikovne ploskve, ki ga izpolnim z barvami in
poudarim s praznino. Svetlo povezujoče ozadje pa omogoča kontraste z obrisi, ki
skupaj z uveljavljanjem barvne perspektive pomembno dopolnjujejo vtis potrebne
prostorne zasnovanosti motivov. Takšna naravnanost in nagnjenost k harmoniji
izvira iz notranjosti, iz srca.
Na katerih samostojnih in
skupinskih razstavah si doslej že predstavila svoje slike na svili?
Omenila bi samostojne slikarske
razstave v hotelu Lev (1996), v gostilni Pod gankom (1996). Zatem so sledile
samostojne razstave v podjetjih IBE (1996), Lek (1997), Eles (1998), Geoplin
(1998) in Iskra sistemi (1999). Samostojno razstavo sem imela tudi v galeriji
Loterije Slovenije (2001). Zatem sem s slikami sodelovala na veleprodajnem
sejmu daril Gift Show v Los Angelesu (2001). Leta 2001 sem imela razstavo v
salonu pohištva Stilles v Ljubljani in v salonu Razgoršek v Mariboru. Leta 2002
sem razstavljala v galeriji Commerce v Ljubljani in v Galeriji Razgoršek v Ljubljani.
Poleg tega sem sodelovala na štirih skupinskih razstavah, in sicer v Galeriji
likovnih samorastnikov Ljubljana-Črnuče. Na vsaki razstavi sem predstavila
približno 25 do 30 slik.
Kakšen je bil odziv
obiskovalcev razstav, kakšna so bila na splošno njihova mnenja?
Dosedanje razstave so bile dobro
obiskane. Pri obiskovalcih sem naletela na ugoden odziv in topel sprejem.
Večina ljudi je bila navdušena nad kompozicijo barv, številni so se zanimali
tudi za mojo tehniko ustvarjanja. To mi je bilo in mi je še vedno v veliko
spodbudo.
In kakšni so tvoji slikarski načrti za letošnje leto, če za zaključek najinega pogovora lahko še nekoliko odgrneš tančico ustvarjalnih zamisli?
Trenutno pripravljam
razstavo slik v akrilu na platnu nekje Ljubljani, kjer še iščem primerno
lokacijo. Kot poseben izziv pa bi omenila slikanje ikon. Osebna želja je, da bi
se tega lotila na poseben način, v akrilni tehniki slikanja na platnu.