Vlada RS je na včerajšnji seji odgovorila tudi na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s pripravo zakonodajnih podlag za razvoj energetskih zadrug.
Odgovor na to poslansko vprašanje je Vlada RS posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Kot je poudaril poslanec dr. Franc Trček, so energetske zadruge zelo pogosta in učinkovita oblika lokalne in regionalne energetske samooskrbe v družbah in državah, ki razmišljajo o tem. Te omogočajo občankam in občanom, da so soudeleženi pri razvoju energetsko učinkovitejše in stroškovno dostopnejše energije, katero potrebujemo tako v bivalnem kot delovnem okolju.
V zvezi s tem je poslanec Vladi RS zastavil več pisnih vprašanj. Med drugim ga je zanimalo tudi, ali pripravlja zakonodajne podlage za razvoj energetskih zadrug; če jih, v kakšnem stanju so ti osnutki zakonov; kako se vključujejo v nastajajoči Energetski koncept Slovenije in podobno.
Vladno pojasnilo glede priprave zakonodajnih podlag
Kot je v odgovoru zapisala Vlada RS, je v okviru »Zimskega paketa« Evropska komisija konec leta 2016 objavila predloge več zakonodajnih aktov (uredb in direktiv), ki naj bi pripomogli k celostnemu prehodu družbe v nizkoogljično družbo. V letu 2017 in do danes še vedno potekajo intenzivna pogajanja glede vsebine podanih predlogov med državami članicami, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Predlog nove Direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije v členu 22 posebej obravnava skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Ker pa gre za popolnoma nov kompleksen člen, še vedno potekajo usklajevanja. Vlada RS bo pristopila k prenosu vsebine direktive v nacionalno zakonodajo takoj po sprejetju na evropskem nivoju.
Nadalje je Vlada pojasnila, da je v medresorskem usklajevanju sprememba Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki širi možnosti za samooskrbo na večstanovanjske stavbe, lahko pa se v njej identificirajo tudi energetske zadruge, saj se s predlogom odpravlja omejitev, da je lastnik naprave za samooskrbo tudi lastnik merilnega mesta. To pomeni, da bo npr. lokalna skupnost lahko investirala v napravo za samooskrbo na npr. občinski stavbi ali šoli, in s prodajo električne energije uporabniku objekta (še vedno je pogoj, da je naprava priključena na notranje nizkonapetostno omrežje stavbe), pripomogla k razogljičenju lokalne skupnosti.
Usmeritve EKS bodo bolj konkretno določene v akcijskih načrtih
Glede Energetskega koncepta Slovenije je Vlada odgovorila, da EKS skladno z Energetskim zakonom podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije, ki bodo v bolj konkretni obliki ukrepov določeni v prihodnjih akcijskih načrtih. Državni energetsko podnebni načrt (DEPN) bo v tej smeri za posamezna področja določil cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev ter odgovornost za izvedbo in seveda tudi financiranje njihovega izvajanja.
Sicer pa je Vlada v odgovoru na vprašanja poslanca med drugim še zapisala, da se samooskrba na nivoju posameznika, večstanovanjske stavbe oziroma lokalne skupnosti navaja kot osnova pri tranziciji elektroenergetskega omrežja in prehodu na nizkoogljično družbo. Aktivni odjemalci so osnovni člen elektroenergetskega omrežja prihodnosti, pa naj bo to posameznik ali pa skupnost, saj bodo s svojim aktivnim udejstvovanjem pripomogli k nižanju trenutnih potreb po električni moči oziroma s prilagajanjem porabe stabilizirali elektroenergetsko omrežje.