Pregledali smo, kakšno težo energetiki dajejo nekatere stranke, liste in gibanja v svojih volilnih programih.
Čeprav je vsem skupno mnenje, da je eden ključnih prihodnjih razvojnih izzivov tudi energetika, ji v svojih programih posvečajo različno pozornost – od le nekaj stavkov do uvrstitve med razvojne prioritete Slovenije in s tem do podrobne obravnave. Pregledali smo volilne programe novih igralcev na slovenskem političnem prizorišču: Liste Zorana Jankovića, Liste Gregorja Viranta in TRS, nekdanjih koalicijskih strank: SD, LDS, Zares in Desus ter opozicijskih SDS in SLS.
Vsi se zavzemajo za trajnostni razvoj slovenske energetike, ki mora slediti zavezam EU in prispeva k uspešnemu spopadanju s podnebnimi spremembami. Zato bodo podpirali čim večjo rabo obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Ne samo tistih, ki jih že izrabljamo, ampak tudi tistih, ki jih izrabljamo premalo (biomasa) in tistih, ki jih ne, pa bi jih lahko (vetrna in geotermalna energija). S tem bo Slovenija tudi uspešno zmanjševala izpuste toplogrednih plinov.
Prav tako bodo pospeševali in denarno podpirali ukrepe učinkovite rabe energije, ki so tudi najcenejši ukrep v boju proti podnebnim spremembam. Največ potenciala vidijo v energetski sanaciji stavb, še zlasti javnih. Zavzemajo se za spodbujanje okolju prijaznih in ekonomsko upravičenih investicij v energetsko infrastrukturo, saj mora Slovenija doseči čim večjo samooskrbo z električno energijo. Po mnenju večine je zato treba čim prej dograditi verigi hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi in zgraditi še kakšno novo hidroelektrarno tam, kjer to ni okoljsko sporno. Za investicije bi bilo treba privabiti tudi tuje investitorje in privatni kapital v obliki javno-zasebnih partnerstev.
Strinjajo se, da je nujno treba skrajšati in poenostaviti postopke umeščanja infrastrukture v prostor, ki so trenutno nerazumno dolgi in zahtevajo preveč soglasij in dovoljenj. V vseh volilnih programih je izražena podpora, tudi denarna, raziskavam in uvajanju novih tehnologij ter odpiranju zelenih delovnih mest, kar bo v veliki meri pripomoglo k lažjemu in hitrejšemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo. Večina pa bi med prvimi koraki uvedla tudi zeleno davčno reformo.
Medtem, ko so naštete postavke praktično v vseh programih enake, le pot do tja in rešitve so nekoliko drugačne, pa to ne velja za najaktualnejši energetski projekt v držav – izgradnjo TEŠ 6.
Zoran Janković ob odprtju 4. rudarskega kongresa Balkanmine poudaril pomen projekta TEŠ 6 za Slovenijo, ki ga je treba po njegovem mnenju končati in pri tem zaupati stroki. Za dokončanje investicije TEŠ 6 v prvotnih finančnih okvirjih se zavzema stranka SDS. Z dokončanjem že začete investicije v TEŠ 6 se strinjajo tudi Lista Gregorja Viranta in stranke SD, LDS, Desus in SLS. Glavni razlog za to je predvsem že vloženi denar, ki bi bil z ustavitvijo projekta izgubljen. Ob tem pa poudarjajo, da je treba zagotoviti učinkovito in transparentno vodenje projekta. V Desusu so ob tem še izpostavili, da bo Slovenija s TEŠ 6 energetsko neodvisna, ne verjamejo pa, da bi ukinitev tega projekta preprečila ekološko onesnaženje našega planeta.
Nadaljevanju projekta izgradnje TEŠ 6 pa zaradi netransparentnega financiranja, neučinkovitega vodenja projekta, vpliva različnih lobijev in okoljske nesprejemljivosti nasprotujeta Zares in TRS, ki bi projekt zaustavili oziroma zamrznili. Kot so poudarili v TRS, so Avstrijci gradnjo jedrske elektrarne ustavili sredi gradnje, zato ne vidijo razloga, zakaj tudi Slovenija projekta TEŠ 6 ne bi zamrznila. (pb)