Naposled vendarle učinkovito napajanje Jezerskega

Izvedba meddržavne srednjenapetostne povezave 20 kV omrežja Elektro Gorenjske (SLO) in Kärnten Netz (A) na Jezerskem vrhu služi v primeru havarij, pa tudi za potrebe vzdrževanja, kar je v korist obeh distributerjev. Znano je, da so bile v  minulem obdobju velike težave še zlasti takrat, ko je žled v dolini Kokre porušil 20 kV daljnovod, ki kot radialni vod napaja območje Jezerskega.  

Kot je pojasnil univ. dipl. ing. Miha Žumer, vodja Službe za razvoj v Elektru Gorenjska, koncepti načrtovanja in gradnje sodobnih SN elektroenergetskih distribucijskih omrežij predvidevajo gradnjo kabelskih zazankastih omrežij, ki so bistveno bolj zanesljiva od radialnih vodov.  

Kaj obsega omenjena srednjenapetostna povezava?  

Na slovenski strani je to 20 kV radialni vod od Preddvora do Jezerskega vrha, na avstrijski strani pa 20 kV radialni vod od Železne Kaple (Eisenkappel) do Jezerskega sedla (Seeberg Sattel). Izvedba SN povezave služi obojestranski pomoči obeh radialnih vodov v primeru okvar na SN omrežju ali vzdrževanju SN omrežja. Koliko časa je potrebno za preklop na drugo omrežje je odvisno od posamezne situacije, vendar naj ne bi trajale napetostne pavze več kot 10 minut.  

Do katerih težav je v prejšnjem obdobju prihajalo na elektrodistribucijskem omrežju na območju Jezerskega?  

V ozki dolini reke Kokre, v kateri je na nekaterih ožinah prostora le za rečno strugo, se državna cesta, 20 kV daljnovod in telekomunikacijski vod, vsiljujejo v en in drug strm breg. Prostozračni 20 kV DV je bil v zgrajen v letih 1948 do 1953, ko je bilo območje Jezerskega priključeno na distribucijski sistem.  

Pred letom 1950 je bilo področje napajano lokalno iz nekaj malih HE. Zaradi vremenskih vplivov je bil daljnovod mnogokrat poškodovan in predelan. Do zadnje velike havarije v februarju 2014, je bil opremljen s polizoliranimi vodniki, tako da je bil vpliv gozda na trasi čim manjši. V dolini reke Kokre je tudi nekaj zaselkov, ki so napajani z električno energijo preko transformatorskih postaj, vključenih na daljnovod.  

Vpliv vremenskih in drugih pojavov se je na območju Jezerskega vedno odražal v še večji meri kot drugje. Okvare prostozračnega SN daljnovoda in NN omrežja v soteski Kokre so se pojavljale v vseh letnih časih, najpogosteje pa pozno jeseni, pozimi in spomladi, enkrat ali večkrat letno. Prekinitve napajanja z električno energijo so včasih trajala tudi več dni. V zadnjih desetih letih je Elektro Gorenjska že ob napovedi slabih vremenskih razmer na Jezersko pripeljala diesel agregat.  

O katerih predlogih rešitev je bilo govora že od samega začetka, da bi njimi zagotovili bolj zanesljivo omrežje?  

Ključno vprašanje je bilo, kako to elektroenergetsko omrežje napraviti čim bolj zanesljivo, čim manj ranljivo. S tem vprašanjem smo se v Elektru Gorenjska ukvarjali vrsto let, posebno še zadnjih deset let, ko so se dvignile zahteve po stalni neprekinjeni dobavi z EE. Razmišljanja so šla v dve smeri: kablenje DV v dolini reke Kokre in na Jezerskem in zazankanje radialnega odcepa. Vendar sta bila oba ukrepa zelo iluzorna, ter daleč na robu vseh ekonomskih upravičenosti.  

Kablenje prostozračnega 20 kV daljnovoda: položitev SN kabla ob cesti na določenih odsekih ni bilo mogoče, polaganje v državno cesto pa s strani DRSC ni bilo sprejemljivo. Zazankanje radialnega odcepa na sosednje zelo oddaljene dele distribucijskega omrežja ni bilo tehnično mogoče.  

Ostajali sta še dve varianti: postavitev stalnega diesel agregata na Jezerskem ali povezava s sosednjim avstrijskim omrežjem. Ta zadnja varianta, povezava s sosednjim omrežjem KELAG, je bila za razvojnike v Elektro Gorenjski nenehen izziv. Dolgoletna opazovanja vremenskih pojavov v dolini Kokre in v dolini Bele na avstrijski strani so namreč pokazala, da se kvarni vremenski vplivi (pojavi) skoraj nikoli ne izražajo na obeh straneh istočasno.  

Kdaj so se pojavile prve realne možnosti povezav obeh distribucijskih omrežij?  

Ideja povezave obeh 20 kV distribucijskih omrežij, slovenskega in avstrijskega, na Jezerskem vrhu, je stara vsaj 25 let. Posebej je oživela vedno, ko so naravne ujme podrle prostozračni 20 kV daljnovod v dolini reke Kokre in je bila cesta zaprta, dieselskega agregata pa ni bilo mogoče pripeljati iz Kranja na Jezersko.  

Prve možnosti povezav obeh omrežij, ki sta bila s transformatorskimi postajami na Jezerskem vrhu oddaljeni le nekaj več kot 200 m, so se pojavile po slovenski osamosvojitvi leta 1991, še bolj realne pa so se kazale po vstopu Slovenije v EU. Služba za razvoj v Elektro Gorenjska je leta 2010 izdelala študijo povezave z naslovom »Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo na radialnem odcepu Preddvor - Jezersko« (diplomsko delo Roka Ušlakarja pod mentorstvom prof.dr. Igorja Papiča).  

Kdaj ste predlog rešitve predstavili avstrijskemu distribucijskemu podjetju KELAG?  

Leta 2011 je bil na 10. konferenci slovenskih energetikov CIGRE - CIRED na podlagi študije predstavljen referat z naslovom  »Rezervno napajanje odseka Preddvor - Jezersko iz avstrijske smeri«. Predlog rešitve je bil predstavljen  avstrijskemu distribucijskemu podjetju KELAG na sestanku v Celovcu junija 2010.  

Kelagovi strokovnjaki so pregledali predlagano rešitev in nakazali možnost občasnega napajanja dela slovenskega omrežja, niso pa pokazali kakšnega večjega interesa napajanja njihovega dela omrežja iz slovenske strani. Kot zanesljivejšo rešitev napajanja omrežja Jezerskega iz avstrijske strani so predlagali še galvansko ločitev omrežij z vmesnim transformatorjem 20/20 kV. V letih do februarja 2014 je načrt ostal v predalu, v vsakoletnih planih Elektro Gorenjske pa je bil omenjen kot rezerva.  

Kaj je bilo odločilno, da je vendarle prišlo do premika in do začasne rešitve napajanja na območju Jezerskega?  

Novembra 2013 je neurje ponovno porušilo del 20 kV DV in NN omrežja v dolini reke Kokre, ki smo ga uspeli zasilno obnoviti. Naslednja, mnogo večja pa je bila naravna ujma žledu februarja 2014, ki je SN in NN omrežje ter TK omrežje v dolžini več kot 10 km skoraj v celoti porušila. Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da tako velikega uničenega distribucijskega omrežja ne bo mogoče hitro kakovostno sanirati. Kot ena najbolj učinkovitih rešitev se je ponovno pokazala rešitev začasne povezave oz. priključitve Jezerskega na omrežje KNG.  

Na pobudo Občine Jezersko in Elektro Gorenjske so preko slovenske vlade in diplomacije stekli pogovori med slovensko in koroško deželno vlado. Koroška deželna vlade je takoj, kot pomoč Sloveniji v naravni nesreči, ponudila začasno napajanje omrežja Jezerskega iz avstrijskega omrežja. Na sestanku med Elektro Gorenjsko in Kärnten Netz GmbH, ki je potekal 11. februarja 2014, smo se na Jezerskem vrhu odločili, da v okviru medsosedske pomoči, izvedemo začasno povezavo obeh elektrodistribucijskih omrežij.  

Kateri so bili vaši naslednji koraki na tem področju?  

V naslednjih treh dneh smo do 14. februarja 2014 zgradili 200 m dolgo 20 kV kabelsko povezavo med transformatorskima postajama TP Jezerski vrh in SW Vellach Seebergsattel z vso potrebno zaščitno in merilno opremo. Ta povezava je obratovala neprekinjeno nekaj več kot dva meseca brez najmanjšega problema.  

V ta del omrežja je vključenih nekaj malih elektrarn, ki so predstavljale veliko negotovost, kako se bo omrežje odzivalo. Te so v tistem času, zaradi dobre hidrologije, presegle vse potrebe po odjemu. Zato je skoraj ves čas začasne povezave, razen v začetku, Elektro Gorenjska oddajala električno energijo v distribucijsko omrežje avstrijske KNG.  

Stekla je tudi sanacija podrtega omrežja v dolini Kokre. Z gradbenim posegom »frezanja« smo v državno cesto v dolžino 8 km položili nov 20 kV kablovod skupaj s telekomunikacijskim kablom. Tako je bilo 17. aprila 2014 omrežje Jezerskega spet priključeno na distribucijsko omrežje Elektro Gorenjske. Ostali del vkopa 20 kV kablovoda v cesto pa je bil izveden v letu 2015 in bo še v prihodnjih letih. Tako bo pokableno vse SN in NN omrežje v dolini Kokre.  

Kako je prišlo do končne rešitve zanesljivega energetskega napajanja na območju Jezerskega?  

V poletnih in jesenskih mesecih 2014 je potekal tudi projekt končne izpeljave povezave obeh omrežij za potrebe občasnih napajanj na Jezerskem vrhu. Izvedena je bila končna tehnična rešitev povezave v oktobru in novembru 2014. Projekt je tekel z dogovori in usklajevanji med Elektro Gorenjsko in Kärnten Netz GmbH.  

Povezava je bila izvedena z dvema tehnično enakovrednima »stikalnima transformatorskima postajama« na slovenski in avstrijski strani. Za povezavo obeh »stikalnih postaj« je bil uporabljen 20 kV kablovod, položen za začasno izvedbo v februarju 2014. Stikalni postaji sta dve tipični distribucijski transformatorski postaji, ki imata za povezavo med sosednjima omrežjema v RMU 20 kV bloku dodano še ločilno mesto z odklopnikom in relejno zaščito ter obračunske meritve pretoka električne energije.  

Obe stikalni postaji sta daljinsko posluževani. Tp Jezerski vrh - EG je daljinsko posluževana iz DCV EG Kranj preko radijske povezave. SW Vellach Seebergsattel - KNG pa je daljinsko posluževana preko brezžične telefonske povezave GSM z Daljinskim centrom vodenja KNG Celovec.  

Kako je z možnostjo paralelnega obratovanja obeh distribucijskih omrežij?  

Tovrstno obratovanje ni predvideno. Elektroenergetska sistema Slovenije in Avstrije sta povezana na nivojih 400 kV (Kainachtal) in 220 kV (Obersielach), zato predvidevamo, da je fazni premik napetosti med obema distribucijskima omrežjema na 20 kV nivoju sorazmerno velik, kar so pokazale tudi meritve. Za vsakokratno povezavo je po obratovalnem sporazumu med EG in KNG, potreben izklop in razbremenitev dela omrežja katerega želimo napajati iz sosednjega omrežja.  

In katero je vaše pomembnejše spoznanje pri izvedbi tega projekta?  

Pomembno spoznanje je gotovo, da je vsak del dobro načrtovanega, zgrajenega in vzdrževanega distribucijskega omrežja, vedno sposoben obratovati zanesljivo in v vseh kakovostnih tehničnih tolerancah na drugem dobrem distribucijskem omrežju.