Mag. Boris Kupec, ki je letošnjega prvega maja nastopil funkcijo predsednika uprave družbe Elektro Celje, se je hitro vživel v novo funkcijo in ambiciozno začel novi mandat. Družba je v dobri kondiciji, potrebno je nadaljevati z delom, in zastaviti še ambicioznejše cilje, ki bodo dali rezultate v prihodnosti.
Boris Kupec, ki je magistrski študij končal na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je v družbi Elektro Celje (EC) zaposlen od leta 1983 in ima pri vodenju tako velikega podjetja prednost »domačega terena«. V dolgoletni karieri je opravljal zahtevne naloge na različnih področjih dela in tako dodobra spoznal elektroenergetski sistem ter si pridobil neprecenljive izkušnje, ki mu bodo nedvomno prišle še kako prav.
Na čelu družbe ste dobre štiri mesece. Čemu ste v tem času posvetili največ pozornosti?
Naj na začetku najinega pogovora povem, da sem bil v družbi Elektro Celje več let zaposlen na mestu tehničnega direktorja in sem bil posledično prepričan, da poznam delovanje družbe kot celote, pa je kljub temu prevzem vodenja družbe zame velika sprememba. Potrebujem še nekaj časa, da dojamem način razmišljanja in preučim zahteve, ki jih v zvezi z vodenjem in poslovanjem podjetja uporablja naš upravljalec, SDH, da se natančno seznanim s precej zahtevnimi in zapletenimi odnosi in načinom poslovanja s SODO, veljavnim RO in posledično z delovanjem Agencije za energijo in seveda tudi z ostalimi elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji.
Poleg navedenega pa sem seveda takoj, ko sem pričel z delom na novem delavnem mestu, pričel z realizacijo programa, na osnovi katerega me je nadzorni svet Elektra Celja imenoval na mesto predsednika uprave. Živimo in delujemo v zelo dinamičnem času, izvili smo se iz recesije, podjetja načrtujejo nove investicije, poraba električne energije narašča, kar pomeni, da so tudi pred nami neprestano novi izzivi, tako na področju investicij v distribucijsko omrežje, kot tudi na področju vodenja in obratovanja omrežja.
V kakšni kondiciji je Elektro Celje?
V dobri. V zvezi s poslovanjem in realizacijo strateških ciljev poslovanja v tem trenutku nimamo posebnih skrbi, vendar s tem ne mislim, da smo zadovoljni z doseženimi rezultati poslovanja. Vedno je potrebno imeti v mislih tudi nepredvidene dogodke, ki so se nam zgodili recimo v letu 2014 in zgodovina se prične pisati povsem na novo. V pripravi in delno že v realizaciji imamo precej zelo zahtevnih investicij, ki jih moramo realizirati. Naj omenim izgradnjo visokonapetostnega DV 2 x 110 kV med Trebnjem - Mokronogom in Sevnico, DV 2 x 110 kV med Ravnami in Mežico, RTP Vojnik 110/20 kV, KB 2 x 20 kV Ljubno –Nazarje in KB 2 x 20 kV Ravne – Mežica.
Vse te investicije so nujne in zelo zahtevne, tako z vidika načrtovanja kot tudi izvedbe, pripravljamo pa seveda tudi načrte financiranja in porabe sredstev. Tudi hčerinski družbi MHE-Elpro in ECE poslujeta uspešno in dosegata načrtovane cilje. To pa seveda še ne pomeni, da bo vodenje in poslovanje ter realizacija predvidenih poslovnih izzivov, predvsem podjetja ECE, v prihodnje povsem enostavno.
Katere so bistvene spremembe, ki jih nameravate v prihodnje izvesti? Kako nameravate voditi družbo?
Naša delniška družba, kot ena izmed 5 distributerjev električne energije v Sloveniji, skrbi za upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja ter za vzdrževanje, izgradnjo in obnovo elektroenergetskih naprav in objektov na področju savinjske, koroške in spodnjeposavske regije in sicer na območju 4.345 km² ozemlja oz. 22 % površine Slovenije. Iz povedanega sledi, da imamo v lasti in upravljanju množico različnih elektroenergetskih vodov in naprav in seveda drugih neenergetskih objektov, ki v določeni situaciji lahko povzročajo čedalje večje stroške in manjšajo prihodke. Prepričan sem, da je eden od mojih prioritetnih ciljev, to je stroškovna optimizacija poslovanja na vseh področjih delovanja, prava pot. Že v poslovnem letu 2012 smo z določenimi organizacijskimi spremembami pričeli pripravljati pot, ki nam bi omogočila bolj dinamičen način vodenja podjetja, izvajanje rednih vzdrževalnih del in tudi samih investicij, ter seveda tudi fleksibilnejši način dela s kadri. Ker smo pri tem ostali nekako na pol poti, bom ta projekt skupaj s sodelavci dokončal in prepričan sem, da bomo na ta način pripravljeni na poslovne izzive, ki so pred nami.
Imate v planu tudi kakšno reorganizacijo?
Kot sem omenil, sem v letu 2012 vodil projekt reorganizacije v družbi in si pridobil kar nekaj izkušenj. Spoznal sem, da tovrstni dobro načrtovani in zelo zahtevni projekti med zaposlenimi povzročajo precej nervoze, še posebej, če niso dovolj dobro seznanjeni s cilji in posledicami določenih odločitev. Kljub trdemu delu pričakovanih učinkov nismo dosegli v celoti. Sedaj delujemo v smeri, da bomo izvedli ciljno usmerjene makro in mikro organizacijske spremembe na vseh nivojih poslovanja v družbi in sicer tam, kjer vidimo, da bo potem delo potekalo učinkovitejše in v zadovoljstvo zaposlenih. Govorimo o organizacijskih spremembah in ne o reorganizaciji. Prepričan sem, da je to pot, ki ima med vsemi zaposlenimi v podjetju podporo, še posebej zato, ker pri tem upoštevamo in bomo to počeli še v večji meri, tudi njihova mnenja in predloge.
Kakšne pomembnejše investicije, poleg že naštetih, imate v načrtu v tem mandatu in v kolikšni meri se boste posvetili vzdrževanju distribucijskega omrežja?
Že prej omenjeni projekti so v desetletnem razvojnem načrtu prioriteta, seveda pa poleg tega spreminjamo tudi, če lahko rečem »filozofijo« obnove obstoječega daljnovodnega omrežja 20 kV in nizkonapetostnega omrežja 1kV. V bodoče bomo pospešeno izvajali pokablitve obstoječih nadzemnih vodov 20 kV in 1kV. Težave pri tem nam povzroča projektna dokumentacija, ker v tem hipu nimamo izdelanega zadostnega števila projektov, da bi lahko v letu 2017 intenzivno pristopili k izvajanju pokablitev. Težav nimamo v organizaciji dela in zagotavljanju človeških virov, pač pa pri pridobivanju služnostnih pogodb, saj brez njih pokablitve ne moremo izvajati. Verjamemo pa, da je za kvalitetno oskrbo naših odjemalcev s kvalitetno električno energijo to prava pot, ki so jo nekateri distributerji ubrali že pred časom. Kot sem omenil, trenutno izvajamo tri projekte pokablitev in sicer na področju Nazarje-Ljubno, Ravne-Prevalje-Mežica ter Vuzenica-Radlje, kjer smo letos prvo fazo projekta v dolžini 4 km že izvedli.
Kako vam bo uspelo pridobiti dovolj sredstev za tekoče poslovanje, investicije in vzdrževanje omrežja?
Več kot 70 odstotkov investicij izvajamo z lastnim kapitalom, preostanek pa je dolžniški kapital. To razmerje med dolgoročnim in lastniškim kapitalom bomo ohranili tudi v bodoče, večjega zadolževanja ne predvidevamo, razen seveda ob morebitnih havarijskih dogodkih.
Na kakšen način komunicirate z zaposlenimi?
Prepričan sem in verjamem v to, da brez dobrega ožjega tima sodelavcev, katerim zaupam in s katerimi nameravam delati v prihodnje ter ustrezno motiviranih vseh zaposlenih v družbi, ki bodo verjeli v skupno zgodbo o uspehu in napredku ter odpiranju družbe navzven, ne bo ustreznega in pričakovanega razvoja. Z zaposlenimi komuniciram prek sveta delavcev in sindikata. Mislim, da sem sodelovanje z njimi zastavil dobro, še posebej zato, ker me poznajo in vedo, da jasno, direktno in brez ovinkarjenja povem, kaj mislim in znam prisluhniti tudi njihovemu mnenju in zahtevam. Trdim lahko, da so zaposleni korektno obveščeni o vseh zadevah, ki se v podjetju dogajajo. Uvedel sem tudi prakso, da bom večkrat letno komuniciral z vsemi in sicer na način, da jih obiščem na njihovih delovnih mestih. Delam na tem, da mi uspe, čeprav v tem trenutku ni čisto tako, kar pa mislim, da je razumljivo.
Zaposlene preko intraneta in internega časopisa GEC redno in transparentno obveščamo o dogodkih in dejavnostih v podjetju. Zaposleni imajo enkrat mesečno v okviru »Dneva odprtih vrat« tudi možnost reševanja svojih težav v direktnem pogovoru z mano. Mogoče še to, da zaposleni vsaj do sedaj, tako menim, nimajo težav s komunikacijo z mano.
V družbi se soočate tudi s konfliktnimi situacijami na terenu, znan je primer civilne iniciative vasice Leše na Koroškem. Kako rešujete te zadeve? Imate ali pripravljate kakšno strategijo reševanja za prihodnje?
Res je, prvič smo se pri gradnji novih vodov in naprav resno soočili s problemi vaščanov v vasi Leše, kjer civilna iniciativa nasprotuje izgradnji daljnovoda 2 x 110 kV. Večkrat smo imeli z njimi pogovore, v razprave smo vključili tudi priznanega strokovnjaka s področja varovanja okolja mag. Rudija Vončina z inštituta EIMV, izdelali smo dva elaborata, odgovorili na vsa njihova vprašanja, a ne glede na ves vložen trud pozitivnega rezultata ni bilo. Žal pa moram povedati, da tudi vodstvo v občini Prevalje pri izvedbi postopkov za umeščanje objekta v prostor ni najbolje sodelovalo.
V EC ste že veliko naredili na področju razvitosti vašega omrežja z različnimi projekti in tehnologijami (DMS, GIS, OMS, obvladovanje razpršenih virov energije in obvladovanju izgub pri prenosu energije …). Imate na tem področju še kakšno žezlo v ognju?
Na projektu prenove informacijskega sistema (ERP) in uvedbe Maxime, ki na nov način opredeljuje osnovna sredstva, delamo s polno paro. To sta strateška informacijska projekta, katerih učinki bodo vidni v prihodnosti. Enako velja za zgoraj navedene projekte DMS, GIS, OMS. Prihodnost pa je tudi mednarodno povezovanje, sodelovanje v skupnih EU projektih, tega se v našem podjetju krepko zavedamo. Zato sodelujemo pri dveh mednarodnih projektih, tu vidimo svojo priložnost. Ne bojimo se tujega znanja in znamo uveljaviti svoje. Pravzaprav ne vidimo bodočega uspešnega razvoja družbe brez povezovanja s podobnimi evropskimi družbami, saj je tam razvito tehnološko znanje, ki ga nimamo in ga je treba prenesti v naše okolje.
Na kakšne načine boste sodelovali z ostalimi distribucijskimi družbami, s SODO, inštitucijami in znanostjo?
Odnosi znotraj GIZ so korektni, s SODO pa precej turbulentni. Moj pogled je, da je stvari potrebno urejati in reševati. Nisem obremenjen s preteklostjo. Dejstvo je, da ima sistemski operater distribucijskega omrežja koncesijo in to je potrebno sprejeti. GIZ je gledano z moje perspektive zelo pomembno, urejamo in usklajujemo vrsto pomembnih zadev na vseh nivojih. Posebej bi poudaril, da tovrstno povezovanje prinaša napredek tudi v smeri skupne tipizacije, pa skupno izvajanje določenih nakupov in javnih naročil, kot so npr. števci za merjenje porabe električne energije. To je dobro.
Mag Mitja Terče, prejšnji direktor ECE, svojo karierno pot nadaljuje v tujini, ECE pa je dobil novo vodstvo. Bodo zdaj odnosi boljši kot so bili?
G. Terče je odšel s podjetja sporazumno. Kariero bo, kolikor vem, nadaljeval v tujini, kjer želi nadgraditi svoje znanje. Iz družbe ECE je odšel z dvignjeno glavo, podjetje je v dobri kondiciji, brez dolgov, portfelj je 2,4 TWh prodane elektrike, kar pomeni, da smo eden od velikih dobaviteljev v Sloveniji in se za razvoj podjetja ni bati. Rečem lahko, da je v podjetje prinesel tržno logiko poslovanja in delovanja in drugačna merila za merjenje uspešnosti. Mag. Terče, ki je prišel iz trgovskega podjetja, je vajen delati pod določenim stresom, ki ga prinaša konkurenca v boju za odjemalce, medtem, ko so zaposleni za prilagoditev potrebovali daljše časovno obdobje. Prepričan sem, da bodo v podjetju v duhu sedaj že uveljavljenega načina razmišljanja in dela nadaljevali, pa tudi to, da bo tovrstno logiko potrebno prenesti v določeni meri tudi v regulirane dejavnosti.