Včeraj je v Mariboru potekala že 6. strateška konferenca elektrodistribucije.
Na letošnji konferenci pod naslovom Prihodnost je električna so v središče postavili pomen in vlogo distribucije pri zelenem prehodu.
Kot je v nagovoru dejal predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, se je od prve konference v letu 2015 v distribuciji spremenilo marsikaj, a prioriteta ostaja enaka – zanesljiva oskrba odjemalcev z električno energijo. Za dosego tega cilja bo treba nadgraditi robustnost omrežja, kar je tudi glavni odgovor na podnebne spremembe.
Po besedah trenutnega predsednika skupščine GIZ in predsednika uprave Elektra Celje mag. Borisa Kupca se je distribucija znašla pred energetskimi izzivi prihodnjih desetletij, zato jih čakajo korenite spremembe na vseh ravneh, predvsem pa morajo razvoj usmeriti večji prilagodljivosti omrežja na spremenljive razmere in novosti, ki prihajajo, kot je trajnostnost, e-mobilnost in digitalizacija omrežja. Poudaril je, da distribucije imajo znanje in načrte za razvoj.
Udeležence je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Kot je dejal, energetiko in s tem tudi distribucijo čakajo številni izzivi, o katerih se je treba odprto pogovoriti, pri tem pa ne pozabiti na omejenost virov in okolje. Tik pred sprejemom je nov Zakon o oskrbi z električno energijo, ki prinaša številne novosti, kot so e-mobilnost, toplotne črpalke, hranilniki energije, OVE-skupnosti in samooskrbne skupnosti. Prav tako distribucijo čakajo večji in bolj nepredvidljivi pretoki energije kot doslej. Da bi distribucijsko omrežje te pretoke zdržalo, je NEPN predvidel 420 milijonov evrov investicij na leto. Doslej je bilo letnih investicij 120 milijonov evrov. Glede na predvidena sredstva se omrežje lahko razmeroma hitro prenovi, dodatna finančna sredstva pa bo morala slej ko prej prispevati tudi država. Še težje vprašanje je, od kod zagotoviti ustrezen kader, ki bo te investicije lahko izvajal. Kot je poudaril, nič več ne bo tako, kot je bilo, zato morata elektrogospodarstvo in politika z roko. Ob tem jim je zaželel uspešno izvedbo prehoda v nov ogljično nevtralen svet, saj je distribuciji zaupana pomembna vloga pri prehodu v nizkoogljičnost.
Ne bo lahko, a sprememb se ne smemo bati
V nadaljevanju so govorniki predstavili svoj strateški pogled na zeleno digitalizirano distribucijsko omrežje. predstavili trende na področju fleksibilnosti in digitalizacije omrežja ter izzive, s katerimi se soočajo. Ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo bo imel distribucijski sistem, ki pa mora poleg naprednosti omogočati tudi elementarno funkcijo prenosa moči. Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je v videoposnetku povedal, da sta dekarbonizacija in elektrifikacija tesno prepleteni. Evropa si je zastavila zelo ambiciozne cilje v zvezi dekarbonizacijo do leta 2030, zato distrubucijo čaka težka naloga, ki jo bo morala izvesti hitro. V tem letu je že dosežen pomemben mejnik, saj je proizvodnja električne energije iz OVE prvič presegla proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in zadostila 39 odstotkom potreb po vsej električni energiji v Evropi. Kljub temu je treba proizvodnjo iz OVE skoraj podvojiti, če želimo doseči zastavljene cilje in pri tem uporabiti vse tehnologije, ki jih imamo na voljo. Elektrifikacijo je torej treba pospešiti, posodobitev distribucijskega omrežja pa je nujna, saj je skoraj 40 odstotkov distribucijskega omrežja v Evropi zastarelega. Ključno vlogo v tem procesu imajo distribucije same, treba pa jim je zagotoviti dovolj svobode in fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj in se pripraviti na vremenske spremembe, da na koncu distribucijsko omrežje ne bo postalo glavna ovira energetskega prehoda. Sam je prepričan, da bo distributerjem uspelo.
Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana je povedal, da so dekarbonizacija, decentralizacija in digitalizacija del vizije zelene Evrope, ki s spodbudami usmerjajo razvoj evropskega prostora in končne uporabnike ter v sklopu tržnih rešitev spodbuja k vpeljavi zelenih pobud. Realizacija vizij in zahtev se izvaja na distribucijskem omrežju, ki pa mora biti proaktivno daljnogledno in vzdržno zagotavljati ustrezne aktivnosti in kakovost storitve distribucije električne energije skladno z zahtevami uporabnikov. Zato so distribucijska podjetja vzpostavila Enotno vstopno točko, ki poleg podatkovnih storitev omogoča tudi izvajanje digitalnih storitev za uporabnike. Mag. Boštjan Turinek iz Elektra Celje je udeležencem predstavil projekt X-FLEX, aktivnosti Elektra Celje pri projektu ter aktivnosti, ki jih morajo še izpeljati. O fleksibilnosti v praksi je govoril dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana. Kot je poudaril, distribucijska podjetja v zadnjem času veliko delajo na fleksibilnosti, zato v podjetju za zagotavljanje fleksibilnosti uporabljajo različne sisteme in tehnologije.
Regulatorni vidik prehoda v zeleno družbo je predstavila direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina. Poudarila je, da je agencija v zadnjih nekaj letih glavni spodbujevalec razvoja novega trga, saj to tako kot na druge, vpliva tudi na agencijo. Že nekaj let skozi javna posvetovanja usmerja podjetja v shemo spodbud, v nove inovativne pristope, v investicije in v nove tehnologije, ki bodo ustrezno podprle trg prožnosti in prehod v nizkooogljično družbo. Ta je postavljen v ospredje novega modela trga z električno energijo. Obračunske metodologije se lotevajo zelo preudarno in postopno. Trenutno so v obdobju priprave študije, njeno končno poročilo pa bo osnova za pripravo novega obračunskega akta. Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je opomnil, da si se EU do leta 2030 zadala nov cilj zmanjšanja izpustov. Zanj pa bo potreben korenit premik v miselnosti, na kateri temelji današnja ekonomija, zato bo treba razvoj distribucijskega omrežja, ki je temelj prehoda na podnebno nevtralnost, pospešiti. Naložbeni cikli, povezani z omrežno infrastrukturo, so pogosto dolgi in, če bi se osredotočili zgolj na kratkoročno ekonomsko učinkovitost, bi privedlo do izjemno visokih dolgoročnih stroškov. Predstavnik srbske distribucije Dalibor Nikolić je o srbski distribuciji in izzivih električne prihodnosti dejal, da je bil njihov sistem projektiran in zgrajen na tradicionalnem konceptu, po katerem so končni odjemalci predvsem potrošniki, kar v času sprememb in odprtja trga z električno energijo povzroča veliko težav. Zato se distribucijski operater srečuje z resnimi nalogami in zahtevami z vidika dinamike in koncepta razvoja novih infrastrukturnih objektov ter posodabljanja sedanjih distribucijskih objektov. Mitja Prešern iz Elektra Maribor je poudaril, da distribucijska podjetja v prihodnosti čaka izgradnja naprednih merilnih sistemov, katerega del bodo vsi slovenski uporabniki.
Pred distribucijo veliko izzivov in dela
Dogodek so sklenili z okroglo mizo na temo digitalizacije v luči zakonodaje v prihodnje, na kateri so sodelovali predsedniki elektrodistribucijskih podjetij in predstavnik upravljavca kapitalskih naložb SDH. Vsi so se strinjali, da imajo distribucije veliko odgovornost. Izzive distribucij upravljalec dobro pozna in jih pri odločitvah podpira.
Glede donosnosti in dobičkonosnosti, ki jo od distribucijskih podjetij zahteva SDH je predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica povedal, da vsa distribucijska podjetja obveze uspešno izpolnjujejo, čeprav ima distribucija največ omejitev, kar po drugi strani zagotavlja varnost. Je pa vsako leto težje, zato bo v prihodnje treba razmisliti o pomembnih spremembah v luči prehoda na podnebno nevtralnost, vendar morajo glavno gonilo ostati investicije v omrežje. Zato je treba poskrbeti za dodaten vir financiranja in dostop do evropskih sredstev.
Predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon v zvezi z zakonodajo, ki je bila sprejeta nedavno, ali pa se sprejema ravnokar, izpostavil predvsem organiziranosti distribucije in ureditvi podeljevanja koncesije za upravljanje gospodarske javne službe. Kot je dejal, se s tem vprašanjem ukvarjajo že vrsto let, a do ustrezne rešitve še ni prišlo, čeprav jim je to naložilo računsko sodišče. To ne rešuje niti trenutni osnutek zakona o oskrbi z električno energijo. Kljub temu, da je razprava o njem že končana, so se s svojimi tehtnimi argumenti obrnili na državni zbor in pričakujejo, da se bo to uredilo v parlamentarni razpravi, saj bodo tako distribucijska podjetja pridobila suverenost in samostojnost.
Mag. Boris Sovič je povedal, da so robustnost, jakost in napredna distribucijska omrežja parametri zmogljivosti omrežja, to vse pa je pogoj, da bodo zadovoljili sposobnosti prenosa električne energije in odpornost omrežja na vse spremembe in zahteve, kot so med drugim povečane potrebe uporabnikov omrežja. Naprednost temelji na podatkih, zagotavljajo pa jo skozi različne projekte, kot je Enotna vstopna točka.
Predsednik skupščine GIZ mag. Boris Kupec, je izpostavil, da morajo odistribucijska podjetja na poti v podnebno nevtralno EU ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter povečati konkurenčnost. Elektroenergetski sistem je pri tem izpostavljen koreniti preobrazbi. Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti omrežja - predvsem distribucijskega - omejene. S tem namenom so distribucijska podjetja tudi aktivno sodelovala pri prenovi metodologije obračunavanja omrežnine in tarifnega sistema, ki ga pripravlja Agencija za energijo. Je pa treba omrežninski kolač razdeliti med vse deležnike.
Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana je poudaril, da brez dolgoročne politike ali strategije ne bomo kos tako hitrim spremembam in prilagajanju omrežja novonastalim razmeram. To ne velja le za Slovenijo, pač pa za celotno Evropo. Po njegovem mnenju potrebujemo nov strateški dokument, ki bo začrtal pot do končne preobrazbe na poti do brezogljične družbe ter določil novo razmerje med proizvodnjo in distribucijo električne energije, predvsem pa ovrednotil sredstva in čas, ki jih bomo za ta prehod potrebovali. Po trenutnih ocenah bi za vlaganja v distribucijsko omrežje potrebovali 4,2 milijarde letno, ni pa še jasno, od kod dobiti denar za investicije. Pred distribucijo je torej velik izziv, vprašanje pa je, ali bomo dovolj hitri.