Pregledali smo, čemu na področju energetike daje poudarek Koalicijska pogodba za Slovenijo 2012-2015.
Kot je znano, bo nova vlada zaradi varčevanja zmanjšala število ministrstev. Po novem bo tako področje energetike spadalo pod okrilje ministrstva za infrastrukturo in prostor. Področji okolja in podnebnih sprememb pa se selita pod okrilje novega ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Strategija upravljanja kapitalskih naložb
Koalicijski partnerji bodo v prvem polletju sprejeli strategijo upravljanja kapitalskih naložb z načrtom umika države iz gospodarstva in hkrati sprejeli pregleden in zavezujoč načrt aktivnosti za pritegnitev zasebnih investitorjev v najkrajšem možnem času. Pripravili bodo jasen in časovno definiran načrt umika države iz ne strateškega lastništva gospodarskih družb, pri čemer bodo izvzeta podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, ki delujejo na mednarodnih konkurenčnih trgih ter energetika in infrastruktura. Poenotili in centralizirali bodo upravljanje kapitalskih naložb v lastništvu države in AUKN nadomestili z drugačno rešitvijo, ki bo zagotovila dejansko uveljavljanje načel OECD za dobro upravljanje podjetij v državni lasti.
Kot so koalicijski partnerji zapisali v pogodbi, je ključen dejavnik podpore domačim in tujim investicijam primerna organizacijska struktura, ki bo imela na eni strani močan položaj znotraj državne administracije, in na drugi strani izrazit prodajno strateški pristop k privabljanju tujih investicij. Zato bodo uvedli koncept 'vse na enem mestu', ki bo domačim in tujim investitorjem omogočal, da uredijo vse potrebne administrativne korake preko enotne vstopne točke v primerno kratkem času.
Z jasnim seznamom razvojno pomembnih investicijskih projektov, med drugim tudi na energetskem področju, bodo k novim investicijam pritegnili zasebni kapital (zlasti neposredne tuje investicije), ne proračunske investitorje (kot so skladi in podobno) ter omogočili učinkovitejše črpanje evropskih sredstev v tej in prihodnji finančni perspektivi.
Predvideno nadaljevanje investicije TEŠ 6 in preučitev izgradnje JEK 2
Koalicijski partnerji so si zadali, da bodo še v letošnjem letu definirali NEP. Kot so zapisali v pogodbi, bo novi NEP dal nadaljnje razvojne usmeritve energetike in ponudil odgovore na vprašanje prihodnjih investicij v proizvodnjo za dosego čim večje samooskrbe, ob upoštevanju nacionalnih okoljskih ciljev, ukrepov učinkovite rabe energije, razpoložljivih finančnih sredstev in ekonomske smotrnosti. Prav tako je pregleden in stabilen energetski program lahko spodbuda in kažipot številnim podjetjem za vlaganje v različne tehnologije na področju energetike. Predvidene so naložbe v obnovljive vire energije (OVE) za pridobivanje električne energije (HE na spodnji in srednji Savi ter Muri, lesna biomasa, sončna in vetrna energija) in naložbe v učinkovito rabo energije (URE), kot so energetske naprave in obnove toplotnih izolacij na vseh javnih stavbah. Prav tako je predvideno nadaljevanje investicije TEŠ 6 ob reviziji stroškov in upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za uporabo prenosnega elektroenergetskega omrežja ter preučitev možnosti izgradnje JEK 2 s sočasno proizvodnjo toplote za večja mesta, ki so oddaljena sto kilometrov od JEK 2. V načrtu je tudi dokončanje začetih prenosnih povezav znotraj Slovenije (daljnovod Beričevo-Krško) in dograditev prenosnih povezav z Italijo in Madžarsko, ob predpogoju ekonomske upravičenosti in ob večji zanesljivosti oskrbe Slovenije. Poleg tega je treba storiti vse potrebno za čim prejšnji začetek del na slovenskem delu trase plinovoda Južni tok, če bo prišlo do njegove izgradnje. Koalicijski partnerji so se zavezali k zagotavljanju pogojev za zdravo tržno konkurenco na vseh energetskih trgih. Preučili bodo tudi ekonomsko racionalnost sedanje ureditve sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja.
URE in OVE
Po mnenju koalicijskih partnerjev je URE najcenejši in najbolj učinkoviti način zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Zato bodo sprejeli rešitve za vzpostavitev shem, s katerimi se bo v Sloveniji začela masovna prenova energetske učinkovitosti stavbnega fonda, predvsem s sanacijo fasad, oken ter izboljšanjem sistemov za ogrevanje oziroma hlajenje. Podjetjem, ki prodajajo energijo in toploto, bodo omogočili, da bodo del svojih obveznih okoljskih dajatev vrnili v lastno energetsko učinkovitost in razvoj. Hkrati bodo področje okoljskih dajatev, povezanih s transportom, uredili tako, da bodo spodbujali uporabo javnega prevoza, okolju prijazna goriva in vozila.
V zvezi z izrabo OVE, ki povečujejo neodvisnost in konkurenčnost gospodarstva in ne škodujejo okolju, bodo koalicijski partnerji najprej analizirali obstoječo shemo podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE. Cilj tega je spodbuditi tiste tehnologije in energente, ki so v Sloveniji na voljo, so najbolj ekonomični in katerih uporaba potencialno odpira največ novih delovnih mest. To sta predvsem lesna biomasa, ki jo vidijo tudi kot priložnost za gospodarski preboj Slovenije, in hidroenergija. Na podlagi te prenovljene sheme bodo določili strukturne deleže moči in proizvedene električne energije za posameznega OVE. Zaradi velikega potenciala geotermalne energije bodo ustvarjali možnosti za njeno intenzivnejšo izrabo, predvsem za področje ogrevanja in v povezavi s podjetništvom. Spodbujali bodo izgradnjo manjših enot za soproizvodnjo električne in toplotne energije na lesno biomaso tam, kjer obstajajo realne možnosti za ekonomičnost tovrstne proizvodnje. Vzpostavili bodo tudi sistem spodbud in kazni za povzročitelje okoljskega onesnaževanja, ki bo omogočil, da bodo OVE lahko pošteno tekmovali z drugimi možnostmi.
Raziskave s področja nizkoogljičnih virov energije ter URE morajo imeti prednostno vlogo. Zato bodo koalicijski partnerji z mehanizmi podpore tehnološkemu razvoju in s podjetniško politiko podpirali podjetja, ki razvijajo tehnologije, povezane s čiščenjem okolja, URE in OVE z namenom, da ostanejo ali se približajo svetovnemu vrhu.
Okolje in prostor
Med prioritetnimi ukrepi nove vlade je tudi skrajšanje časa umeščanja objektov v prostor in poenostavitev postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Z odpravo nepotrebnih soglasij in administrativnih ovir se bo skrajšala in pocenila veriga postopkov za umeščanje objektov v prostor. Nabor ukrepov, s katerimi bodo ta cilj dosegli, je širok. Med drugim bodo poenostavili prostorsko načrtovanje občin, predvsem z omejitvijo moči državne birokracije in uveljavitvijo načela zaupanja v lokalne oblasti. Zmanjšali bodo nabor posegov, ki terjajo posebna soglasja, in nabor potrebnih soglasij. Dosledno bodo spoštovali načelo 'molk je odobritev' pri soglasjih, potrebnih pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje. Uvedli bodo brezplačnost vseh soglasij, izdajo vseh soglasij najkasneje v mesecu dni, na področju varstva okolja pa največ v roku dveh mesecev. Spremljali bodo pravočasnost izdajanja dovoljenj in soglasij ter javnost teh podatkov na spletu. Umeščanje razvojnih projektov v prostor se bo občutno skrajšalo in poenostavilo tudi z odpravo odškodnin za spremembo namembnosti zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo, nenormalno pa dražijo in ovirajo gradnjo infrastrukturnih objektov in individualnih gradenj. Zavzemajo se za visoke okoljske standarde in za spodbujanje novih načinov organiziranje proizvodnje in uporabe čistejših tehnologij, ki lahko obenem povečujejo konkurenčnost in inovativnost našega gospodarstva, ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek. Pomembno vlogo pri tem ima zmanjševanje energetske in snovne intenzivnosti gospodarjenja.
Kot so v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe zapisali v koalicijsko pogodbo, Slovenija potrebuje krovno strategijo odziva na podnebne spremembe. Njen del bi bili tudi ukrepi, s katerimi se bomo pripravili na spremembe, ki bi se zgodile kljub aktivnim politikam za zmanjševanje izpustov. V skladu s podnebnimi spremembami je treba prevetriti in uskladiti tudi ostale strategije, med drugim tudi na področju energetike.
Polona Bahun