Kot je povedal mag. Jurij
Podpečan, vodja projektov v podjetju Elektro Gorenjska, je na področju investicij potrebno zagotoviti, da so
elektroenergetski objekti zgrajeni pravočasno, da se uporabnikom zagotovi
nemotena oskrba z električno energijo.
Mag. Jurij Podpečan je v Elektru Gorenjska zaposlen že od leta 1982,
kjer je v minulih letih delal na različnih delovnih mestih v projektivi, razvoju
in nabavi, sedaj pa dela na področju planiranja in vodenja projektov; v službi
investicij je zaposlen šest let. Vodil je rekonstrukcije in novogradnje
razdelilnih postaj: RP Balos, RTP Radovljica, RTP Jesenice, RP Visoko, RTP
Primskovo, RTP Tržič, RTP Železniki in RP Trata. Pri svojem delu sodeluje z
različnimi službami znotraj podjetja, kot so razvoj, projektiva, javna
naročila, obratovanje in izvajalci.
Naziv vašega delovnega mesta je vodja projekta. Kaj to pomeni?
Sem vodja investicijskih projektov na visoko zahtevnih elektroenergetskih
objektih, kot so razdelilne transformatorske postaje (RTP) in razdelilne
postaje (RP). Za tovrstne objekte smo pooblaščeni inženirji, ki smo ustrezno
strokovno usposobljeni, kar pomeni, da moramo imeti veljavne strokovne izpite, da
lahko opravljamo nadzor, saj se ukvarjamo s projektivo ali z vodenjem gradbišč.
Poleg vodenja in nadzora takih projektov je tu seveda potrebna tudi učinkovita
koordinacija med vpletenimi, da aktivnosti za izgradnjo objekta potekajo v
skladu s pričakovanji naročnika, s terminskim planom itd.
Kakšna je vloga objektov na srednje napetostnem nivoju? Kakšen je
njihov pomen?
Na območju Elektra Gorenjska je postavljenih 13 RTP-jev in 8 RP-jev. RP
imajo nalogo vključevanja srednjenapetostne mreže, lahko pa so tudi zasnova za
izgradnjo nove RTP. Pri tem bi poudaril, da zelo dobro sodelujemo z razvojem,
ki nam pripravlja načrte razvoja izgradnje elektrodistribucijskih objektov.
Takoj, ko je na razvojnem področju dogovorjeno, katere objekte in kdaj jih bo
potrebno graditi, začnemo v službi investicij s postopki vključevanja projekta
v finančne plane. To pomeni, da je potrebno takoj poskrbeti za ostalo potrebno
dokumentacijo, kot so: pridobivanje zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja,
soglasij in priprava razpisnih dokumentacij. Pri vsakem projektu je zelo pomembno
sodelovanje s projektanti, s katerimi izoblikujemo kakovosten projekt. V zadnjih
nekaj letih smo v podjetju obnovili ali na novo zgradili 3 RP-je in kar 6 RTP
-jev.
Posebej bi izpostavili rekonstrukcijo RP Balos v Tržiču. Kaj ste
zagotovili s to obnovo?
V tem objektu se je nahajalo staro stikališče za oskrbo mesta Tržič.
Kljub izgradnji nove RTP Tržič na obrobju mesta Tržič pred 25 leti je več kot
40 let staro stikališče RP Balos ostalo kot podaljšanje zbiralke RTP Tržič. RP
ima še danes enak pomen, kot ga je imela v preteklosti. Pred nekaj leti smo se
na osnovi potreb odločili, da RP Balos gradbeno obnovimo in tehnološko
posodobimo. Dela so potekala »v živo« oz. pod napetostjo, saj je objekt
neprekinjeno obratoval. Ključno je bilo, da smo mestu Tržič kljub obnavljanju
zagotovili neprekinjeno oskrbo z električno energijo. Omenil bi tudi novo
zgrajeni objekt RP Visoko, ki se nahaja v bližini Kranja. RP Visoko vključuje
20 kV napetostne vode proti Jezerskemu in Krvavcu ter letališču Jožeta Pučnika.
Na tem delu omrežja smo z novim objektom zagotovili boljšo zaščito,
učinkovitejše vodenje, predvsem pa zanesljivejše napajanje, ki bo omogočalo
nadaljnji gospodarski razvoj.
Ali ti elektrodistribucijski objekti, poleg že omenjenih značilnosti, zahtevajo
še kakšne posebne pristope?
Za te objekte je ključno in zahtevano dolgoročno načrtovanje. Izrednega
pomena je, da služba za razvoj načrtuje njihovo pravočasno vključitev v
distribucijsko omrežje. Skladno mora biti načrtovano in zgrajeno tudi srednjenapetostno
elektroenergetsko omrežje. Za naše podjetje je zelo pomembno, da se te objekte
takoj ob izgradnji vključi v elektroenergetsko omrežje ob rednem obratovanju.
Le na tak način je objekt živ, sicer cilj neprekinjene in kakovostne oskrbe z
električno energijo ni dosežen. Poudaril bi tudi našo posebnost, da v podjetju
ne pristopimo takoj k gradnji nove RTP. Na območju, kjer se širi industrija, se
v našem podjetju najprej načrtuje in zgradi dobra 20 kV mreža, v katero
vključimo RP, kasneje pa se glede na potrebe dogradi še RTP, ki predstavlja 110
kV del s transformacijo.
Kakšen je pa razvojni vidik in pomen tovrstnih objektov v
distribucijskem omrežju na srednjenapetostnem nivoju?
Z razvojnega vidika je zelo pomembno, da je elektroenergetska mreža
pravilno oblikovana, da zadostimo vsem potrebam po gospodinjskem in ostalem odjemu.
Ne smemo zanemariti alternativnih virov energije, kot so male hidroelektrarne,
sončne elektrarne ter ostale razpršene vire, ki prav tako zahtevajo stabilno
omrežje ter ustrezno vključevanje. Trendi in razvoj na tem področju kažejo na
to, da bo pravilno načrtovano, stabilno in kakovostno elektroenergetsko omrežje
ključnega pomena za doseganje ciljev države in Evropske unije. Če bomo hoteli slediti
različnim potrebam, bo močno in zanesljivo omrežje vključevalo tudi večje
število RP in RTP.
Ena od zanimivejših letošnjih investicij v Elektru Gorenjska je RP Trata.
Kateri so bili poglavitni razlogi za izgradnjo tega objekta? Do katere faze je
objekt zgrajen, kolikšna je njegova vrednost?
RP Trata je načrtovana oz. je v razvojnem planu našega podjetja že več
let. Ko se je začela razvijati industrijska cona Trata v okoli Škofje Loke, so
se pojavile bistveno večje potrebe po električni energiji. Na tem območju so zrasle
moderne tovarne razvejanih dejavnosti, od betonarne, strojne in tekstilne
industrije, do proizvodnje izolacije, tehnoloških plinov. Zato smo odločili, da
20 kV napetostni nivo na tem področju okrepimo, naredimo nove 20 kV povezave in
jih vključimo v novo RP Trata. Trenutno gradimo novo RP Trata z 20 kV
stikališčem. Gradbena dela so se začela maja letos, zaključena so bila v
oktobru. Sedaj nadaljujemo z elektro-montažnimi deli, in sicer postavljamo 20
kV stikališče in način vodenja. Zaključitev del in zagon objekta je predviden še
do konca letošnjega leta. Objekt je zasnovan tako, da bo v prvi fazi skupaj z
RTP Škofja Loka zadostil sedanjim in predvidenim potrebam po električni
energiji na območju industrijske cone Trata - Škofja Loka. Investicija je vredna
približno pol milijona evrov.
Kateri izzivi se pojavljajo pri uresničevanju vaših projektov, s
katerimi se morda še posebej ubadate?
Vsekakor je treba slediti razvoju in novim tehnologijam. Ko pripravljamo
nove razpise, je zelo pomembno, da skupaj z razvojem, projektanti in
obratovalci pripravimo prave tehnične specifikacije. Kot zavezanci javnemu
naročanju se zavedamo, da je potrebno pripraviti kakovostno razpisno
dokumentacijo, ki pomaga že na začetku oblikovati kriterije in potrebne
aktivnosti. Potrebno je tudi sodelovanje pri načrtih, da so investicijska
sredstva pravočasno planirana. Seveda je pomembno sodelovanje pri
projektiranju, saj le z dobrim poznavanjem projekta lahko na njem kakovostno
delaš. Ne nazadnje je pomembno tudi dobro sodelovanje z ostalimi sodelavci. Moj
moto je, če dobro sodelujem s sodelavci, je služba moj hobi. In to je ena od mojih
večjih vrednot, ki ji sledim.
Katere so pa sicer še druge vaše poslovne vrednote?
S sodelavci si še posebej prizadevam, da imamo kakovostne dobavitelje
in zunanje izvajalce del, ker je uspešna realizacija projekta odvisna tudi od
njih. Zelo pomembno je, da se na tem področju redno izobražuješ in slediš
zakonodaji, predpisom, standardom in pravilnikom; objekti so vezani na
pridobivanje uporabnega dovoljenja in zahtevajo ustrezne tehnične preglede.
Kako na tem področju rešujete morebitne probleme?
Sam se držim osnovnega načela, da vodim projekt in opravljam elektro
nadzor nad elektro deli. Tako imam stalen stik z gradbiščem, z izvajalci in z
vsemi sodelujočimi. Pri tem nam pomaga tudi EIMV s svojo strokovno oceno. Vedno
skušamo sproti reševati probleme, ki nastajajo. Če je projekt kvaliteten, je
teh problemov seveda manj. Glede na to, da smo doslej uresničili že kar nekaj
projektov, problemov ni veliko, saj imamo veliko izkušenj. Pomembno je, da
imamo v Elektru Gorenjska lastno projektivo. To je velika prednost, saj projektiva
direktno sodeluje z razvojem, investicijami in obratovanjem. S tem se morebitne
probleme lahko reši že na začetku. Na primer, kakšna bo oprema, kako bo
nameščena, kakšen bo način vodenja, obratovanja ipd. Potrebno je zagotoviti, da
so vse aktivnosti na projektu usklajene in izvedene pred končnim tehničnim
pregledom. S problemi je pa tako: vedno so bili, so in bodo tudi v prihodnje,
sicer ljudje tu ne bi bili potrebni.
Kateri so sicer še drugi vaši izzivi, načrti?
Zaenkrat smo v Elektru Gorenjska v takšnem investicijskem ciklusu, da
se še vedno kažejo potrebe po novogradnjah distribucijskih elektroenergetskih
objektov. Eden od izzivov je tudi izgradnja RTP Letališče. V letu 2017 bomo
začeli s pripravo projektne dokumentacije in s pridobivanjem gradbenega
dovoljenja. V letu 2018 je predvidena izgradnja gradbenega dela RTP Letališče
Brnik in vgradnja opreme 20 kV stikališča. Letališče Jožeta Pučnika ima svojo
strategijo razvoja. Ko smo načrtovali novo RTP Letališče Brnik, so bili
razvojni plani letališča zelo bogati. Po prodaji letališča pred dvema letoma pa
so se aktivnosti umirile. Trenutno so v fazi prestavitve regionalne ceste mimo
letališča in povečanja prostora za izgradnjo novega terminala ter potrebnih
objektov. Tudi v tem primeru se je naš pristop postopnega vključevanja RTP
Letališča izkazal kot pravi. Zaradi zahtevnega odjema letališča, ki zahteva
stalno oskrbo z električno energijo po kriteriju N-2, bo izgradnja novega 20 kV
stikališča zagotovila nemoteno obratovanje letališča Jožeta Pučnika in
omogočila vključevanje novih porabnikov v prihodnosti. Sodelujem pa tudi na
drugih področjih v službi investicij. Naj omenim projekt priprave letnega plana
in planiranje tekom leta ter poročanje s tega področja. Zelo pomembno je, da
imamo začrtan plan izgradnje objektov in da se lahko pravočasno izvedejo vse
potrebne aktivnosti za posamezen projekt.
In kako sodelujete s strokovnjaki iz drugih elektrodistribucijskih
podjetij glede izkušenj na področju izgradnje objektov na srednjenapetostnem
področju?
Te povezave oz. stiki morajo biti. Izmenjava izkušenj se izvaja ravno s
pomočjo strokovnih člankov v IZS in v strokovnih revijah. Pomembna so tudi
strokovna srečanja distributerjev na Kotnikovih dnevih v Radencih in ostale konference
kot npr. CIGRE v Portorožu. Seveda pa
stalno sodelujemo z vsemi distribucijskimi podjetji v Sloveniji na območjih,
kjer se naša distribucijska omrežja stikajo. Za operativni nivo je namreč zelo
smiselno in potrebno, da se distributerji med seboj srečujemo, si ogledamo in predstavimo
nove energetske objekte. Tako skrbimo za prenos dobrih praks, izkušenj in
znanj, s katerimi lahko oblikujemo nove in še boljše tehnične rešitve. Le-te so
na koncu ključne prav za uporabnike omrežja.