V Bruslju so se zbrali finančni ministri držav članic EU in območja evra ter med drugim razpravljali tudi o finančnih posledicah Evropskega zelenega dogovora. Kot so zapisali v ministrstvu za finance, je na zasedanju evropska komisija finančnim ministrom predstavila Evropski zeleni dogovor, ki ga je sprejela decembra lani in vključuje časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva, s katerim EU zasleduje cilj, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Gre za novo strategijo za rast z ambicioznimi ukrepi, s katerimi želi podnebne in okoljske izzive spremeniti v priložnosti ter zagotoviti, da bo prehod v podnebno nevtralno EU pravičen in vključujoč za vse. Ker bodo za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora potrebne velike dodatne naložbe in spremembe ekonomskih politik, je Evropska komisija pred časom predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, ki bo pomagal odpraviti vrzel v financiranju. Ta naj bi v letih od 2021 do 2030 mobiliziral za najmanj 1000 milijard evrov investicij, združeval pa naj bi namenska finančna sredstva za podporo trajnostnim naložbam ter predloge za boljši regulativni okvir. Poleg proračuna EU, iz katerega naj bi podnebnim ukrepom namenil kar četrtino vseh sredstev, in ukrepov Evropske investicijske banke, Evropska komisija v načrtu za trajnostno Evropo predvideva tudi nacionalne vire financiranja. K financiranju zelenega prehoda evropskega gospodarstva pa bo z različnimi ukrepi spodbujen tudi zasebni sektor.
Finančni ministri so na zasedanju sicer načeloma izrazili podporo zelenemu dogovoru, je pa razprava nakazala, da bo vprašanje financiranja izvedbe načrtovanih ukrepov še vroča tema. Zaznati je bilo tudi zadržanost nekaterih držav članic do preusmeritve sredstev iz programov, ki so sicer predvideni za kohezijo in kmetijsko politiko, v sklad za pravičen prehod. Slednji naj bi bil del mehanizma, ki bo zagotovil prilagojeno finančno in praktično podporo za pomoč delavcem in spodbuditev potrebnih naložb v najbolj prizadetih regijah. Mehanizem za pravičen prehod bo sicer sestavljen iz treh glavnih virov financiranja, in sicer sklada za pravičen prehod, ki bo prejel 7,5 milijarde evrov dodatnih evropskih sredstev in bo zagotavljal predvsem nepovratna sredstva za regije, namenskega programa za pravičen prehod v okviru InvestEU za mobilizacijo naložb v višini do 45 milijard evrov z namenom privabljati zasebne naložbe in instrumenta za posojila v javnem sektorju, namenjen mobilizaciji naložb v višini 25 do 30 milijard evrov za posojila javnemu sektorju.
»Priznavamo, da je potrebno odločno ukrepanje in zeleni dogovor določa ambiciozne cilje. Zavedati pa se moramo, da bo to zahtevalo ogromno finančnih sredstev, iz javnih in zasebnih virov, ter temeljito prenovo ekonomskih politik, pri čemer bo treba upoštevati tudi razmere glede energetskih potreb po posamičnih državah članicah,« je ob tej priložnosti poudaril slovenski finančni minister dr. Andrej Bertoncelj. (bj)