Evropska komisija je objavila podrobno oceno učinka o možnih poteh za dosego dogovorjenega cilja, da Evropska unija do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Na podlagi te ocene učinka Komisija priporoča 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pri čemer se začne razprava z vsemi deležniki. Nova Evropska komisija bo po evropskih volitvah pripravila zakonodajni predlog, o katerem se bo dogovorila z Evropskim parlamentom in državami članicami, kot to zahtevajo podnebna pravila EU. To priporočilo je v skladu z nasvetom Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe in zavezami EU iz Pariškega sporazuma.
Sporočilo določa tudi številne omogočitvene pogoje politike, ki so potrebni za dosego 90-odstotnega cilja. Vključujejo celovito izvajanje dogovorjenega okvira za leto 2030, zagotavljanje konkurenčnosti evropske industrije, večji poudarek na pravičnem prehodu, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, enake konkurenčne pogoje z mednarodnimi partnerji in strateški dialog o okviru za obdobje po letu 2030, tudi z industrijo in kmetijskim sektorjem. Izid konference COP28 v Dubaju kaže, da preostali svet napreduje v isto smer. EU ima vodilno vlogo pri mednarodnem podnebnem ukrepanju in bi morala ostati na poti ter ustvarjati priložnosti za evropsko industrijo, da uspeva na novih svetovnih trgih za čisto tehnologijo.
Določitev podnebnega cilja za leto 2040 bo evropski industriji, vlagateljem, državljanom in vladam v tem desetletju pomagala pri sprejemanju odločitev, s katerimi bo EU na dobri poti, da do leta 2050 doseže svoj cilj podnebne nevtralnosti. To bo pomembno sporočilo o tem, kako dolgoročno učinkovito vlagati in načrtovati, s čimer se bodo zmanjšala tveganja nasedlih naložb. Z vnaprejšnjim načrtovanjem je mogoče oblikovati uspešno, konkurenčno in pravično družbo, razogljičiti industrijo in energetske sisteme EU ter zagotoviti, da bo Evropa glavna destinacija za naložbe s stabilnimi delovnimi mesti, ki bodo kos izzivom prihodnosti.
Okrepil bo tudi odpornost Evrope na prihodnje krize in zlasti okrepil energetsko neodvisnost EU od uvoza fosilnih goriv, ki je v letu 2022 predstavljal več kot štiri odstotke BDP, kar je bila predvsem posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini. Stroški in človeški vplivi podnebnih sprememb so vse večji in vidni. Tako je samo v zadnjih petih letih gospodarska škoda, povezana s podnebjem, v Evropi ocenjena na 170 milijard evrov. Komisija je v oceni učinka ugotovila, da bi lahko tudi po previdnih ocenah večje globalno segrevanje zaradi neukrepanja BDP EU do konca stoletja znižalo za približno sedem odstotkov.
Energetski sektor naj bi se popolno razogljičil kmalu po letu 2040
Za 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040 bo treba izpolniti več omogočitvenih pogojev. Izhodišče je polno izvajanje obstoječe zakonodaje za zmanjšanje emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030. Trenutno posodabljanje osnutkov NEPN je ključni element pri spremljanju napredka, Evropska komisija pa sodeluje z državami članicami, industrijo in socialnimi partnerji, da bi olajšala potrebno ukrepanje.
Zeleni dogovor mora zdaj postati dogovor o razogljičenju industrije, ki temelji na obstoječih industrijskih prednostih, kot so vetrna energija, vodna energija in elektrolizatorji, ter še naprej povečuje domače proizvodne zmogljivosti v rastočih sektorjih, kot so baterije, električna vozila, toplotne črpalke, sončna energija, zajemanje in shranjevanje ogljika, bioplin in biometan, ter krožno gospodarstvo. Oblikovanje cen ogljika in dostop do financiranja sta ključna tudi za doseganje ciljev zmanjšanja emisij v evropski industriji. Evropska komisija bo ustanovila posebno projektno skupino za razvoj globalnega pristopa k oblikovanju cen ogljika in trgom ogljika. Evropa bo morala mobilizirati tudi ustrezno kombinacijo naložb zasebnega in javnega sektorja, da bi evropsko gospodarstvo postalo trajnostno in konkurenčno. V prihodnjih letih bo potreben skupen evropski pristop k financiranju v tesnem sodelovanju z državami članicami.
Pravičnost, solidarnost in socialne politike morajo ostati v središču zelenega prehoda. Podnebni ukrepi morajo koristiti vsem, podnebne politike pa morajo upoštevati zlasti tiste, ki so najbolj ranljivi ali se soočajo z največjimi izzivi pri prilagajanju na podnebne spremembe. Socialni sklad za podnebje in Sklad za pravični prehod sta primera takšnih politik, ki bosta že v tem desetletju pomagala državljanom, regijam, podjetjem in delavcem.
Odprt dialog z vsemi deležniki je tudi ključni pogoj za izvedbo čistega prehoda. Evropska komisija je že vzpostavila uradne dialoge z deležniki iz industrije in kmetijstva, prihodnji meseci politične razprave v Evropi pa so pomembna priložnost za zagotovitev sodelovanja javnosti pri naslednjih korakih in političnih odločitvah. Okrepiti bi bilo treba strukturiran dialog s socialnimi partnerji, da se zagotovi njihov prispevek, s poudarkom na zaposlovanju, mobilnosti, kakovosti delovnih mest, vlaganjih v preusposabljanje in izpopolnjevanje. Neprenehno ozaveščanje bo novi Evropski komisiji pomagalo pripraviti zakonodajne predloge, ki bodo služili za okvir politike za obdobje po letu 2030, in s katerim bo cilj za leto 2040 uresničen na pravičen in stroškovno učinkovit način. Hitrost razogljičenja bo odvisna od razpoložljivosti tehnologij, ki zagotavljajo brezogljične rešitve, in od učinkovite rabe virov v krožnem gospodarstvu.
Energetski sektor naj bi kmalu po letu 2040 dosegel popolno razogljičenje na podlagi vseh rešitev za brezogljično in nizkoogljično energijo, vključno z OVE, jedrsko energijo, energijsko učinkovitostjo, shranjevanjem energije, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, odvzemi ogljika, geotermalno energijo in vodikom. Ustanovljeno industrijsko zavezništvo za male modularne reaktorje je najnovejša pobuda za povečanje industrijske konkurenčnosti ter zagotovitev močne dobavne verige EU in usposobljene delovne sile. Pomembna korist teh prizadevanj je manjša odvisnost od fosilnih goriv zaradi 80-odstotnega zmanjšanja njihove porabe energije med letoma 2021 in 2040. Okvir politike za obdobje po letu 2030 bo priložnost za nadaljnji razvoj teh politik in njihovo dopolnitev s socialnimi in industrijskimi politikami, da se zagotovi nemoten prehod s fosilnih goriv.
Prometni sektor naj bi razogljičili s kombinacijo tehnoloških rešitev in oblikovanja cen ogljika. S pravimi politikami in podporo ima lahko tudi kmetijski sektor vlogo pri prehodu, hkrati pa zagotavlja zadostno proizvodnjo hrane v Evropi, pravične prihodke in druge osnovne storitve, kot je povečanje zmogljivosti tal in gozdov za shranjevanje več ogljika. Celosten dialog s širšo živilsko industrijo je ključnega pomena za uspeh na tem področju ter za razvoj trajnostnih praks in poslovnih modelov.
EU bo še naprej razvijala pravične pogoje za privabljanje naložb in proizvodnje. Uspešen podnebni prehod bi moral iti z roko v roki z okrepljeno industrijsko konkurenčnostjo, zlasti v sektorjih čistih tehnologij. Prihodnji omogočitveni okvir za razogljičenje industrije bi moral temeljiti na obstoječem industrijskem načrtu v okviru evropskega zelenega dogovora. Javne naložbe bi morale biti dobro usmerjene z ustrezno kombinacijo nepovratnih sredstev, posojil, lastniškega kapitala, jamstev, svetovalnih storitev in druge javne podpore. Oblikovanje cen ogljika bi moralo še naprej imeti pomembno vlogo pri spodbujanju naložb v čiste tehnologije in ustvarjanju prihodkov za podnebne ukrepe in socialno podporo za prehod.
Doseganje priporočenega cilja 90-zmanjšanja emisij bo zahtevalo zmanjšanje emisij in odvzeme ogljika. Potrebna bo uvedba tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika ter uporaba zajetega ogljika v industriji. Strategija EU za industrijsko upravljanje ogljika bo podpirala razvoj dobavnih verig CO2 in potrebne infrastrukture za prevoz CO2. Zajemanje ogljika bi moralo biti usmerjeno v sektorje, v katerih je težko zmanjšati emisije, kjer so alternative ekonomsko manj uspešne. Odvzemi ogljika bodo potrebni tudi za ustvarjanje negativnih emisij po letu 2050.