V začetku maja smo v Sloveniji, ko sta bili zaustavljeni tako Nuklearna elektrarna Krško kot Termoelektrarna Šoštanj, večino porabe električne energije pokrili s proizvodnjo iz obnovljivih virov energije (OVE). Ta je bila 4. maja celo višja od porabe električne energije, kažejo podatki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Kljub temu velja upoštevati, da gre za praznično obdobje, ko je bila poraba nižja od običajne, ter da je energija iz obnovljivih virov energije razpoložljiva le v določenem času, ko so viri na voljo.
Kot ob tem še sporočajo z ministrstva, so podatki na voljo »zgolj za raven prenosnega omrežja, kar pomeni, da proizvodnja iz razpršenih elektrarn na obnovljive vire energije (sončne elektrarne, male hidroelektrarne in vetrne elektrarne), ki so priključene na distribucijsko omrežje, v spodaj predstavljenih deležih ni upoštevana.«
Vendar pa so bolj kot dnevni podatki relevantni urni podatki. Ti kažejo, da »v določenih urah Slovenija električno energijo izvaža, ker takrat več proizvaja kot porablja, medtem ko v drugih urah uvažamo del električne energije, ker je poraba večja od lastne proizvodnje.«
Na ministrstvu zato poudarjajo, da bi za povečanje samozadostnosti poleg proizvodnih naprav morali uvajati tudi sisteme in naprave za shranjevanje energije. Med njimi so največji črpalne hidroelektrarne, pa tudi večji sistemski baterijski hranilniki, kar bi omogočalo razporejanje presežkov in porabo po potrebi.
Delež OVE v slovenski energetski mešanici sledi svetovnim trendom rasti. Na ministrstvu poudarjajo, da smo v državi od 1. junija 2022 do konca leta 2023 več kot podvojili skupno kapaciteto: »Rast proizvodnih kapacitet sončnih elektrarn v letu 2023 je bila, gledano na dodane kapacitete na prebivalca, najvišja med vsemi državami v Evropski uniji. S tem smo zmanjšali zaostanek pri doseganju ciljev na področju izrabe obnovljivih virov energije. Takšen trend moramo nadaljevati tudi v prihodnjih letih,« so še dodali.