Obstoječi NEP bo treba prevetriti

V Ljubljani danes poteka tradicionalna energetska konferenca En.odmev, ki je tudi letos namenjena obravnavi aktualnih vprašanj s področja širše energetike. Tako bodo vodilni strokovnjaki iz domovine in tudi tujine spregovorili o zanesljivi oskrbi z energijo, konkurenčnosti in inovativnosti v energetskem sektorju, inteligentni energetski prihodnosti, konkurenčni energetski oskrbi in obnovljivih izzivih in priložnostih, podeljene pa bodo tudi nagrade za energetsko najbolj odmevna podjetja.
V pozdravnem nagovoru je v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat med drugim poudaril, da energetska politika v Sloveniji in po svetu doživlja velike spremembe in je v času svetovne gospodarske krize še toliko bolj soočena s številnimi izzivi, ki se kažejo tako v obliki hitrih in velikih sprememb na področju zakonodaje kot v iskanju investicijskih potencialov, ki so trenutno precej okrnjeni zaradi gospodarske krize. Kot je dejal, so ključna področja, na katere bomo morali čim prej najti ustrezne odgovore povezana z zanesljivo oskrbo, konkurenčnostjo trgov in trajnostnim razvojem oziroma prehodom v nizkoogljično družbo. Slovenija je s spremembo energetskega zakona sicer že sprejela nekatere evropske direktive iz tretjega svežnja ukrepov, za popoln prenos celotnega svežnja ukrepov, s katerim že zamujamo skoraj za leto, pa bo po besedah Julijana Fortunata treba pripraviti nov zakon in to bo zagotovo ena letošnjih prednostnih nalog direktorata. Poleg tega bodo v plinskem sektorju pomembni premiki glede novih povezovanj in dodatnih prenosnih poti ter skladiščnih prostorov, za industrijo pa je po njegovem zelo zanimiv tudi odgovor na vprašanje, zakaj je prodajna cena plina pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami višja za četrtino. Direktorat čaka tudi precej dela z dokončanjem organizacijske strukture distribucijskega sektorja, pa tudi glede uvajanja naprednih sistemov merjenja in pametnih omrežij. Julijan Fortunat se seveda ni mogel izogniti tudi vprašanjem povezanim z obnovljivimi viri energije, pri čemer je poudaril, da za zdaj uspešno sledimo zastavljenim ciljem. Tako se je delež teh v končni porabi energije po zadnjih podatkih povečal že na 19,9 odstotka, za kar gre zasluga predvsem doslednemu izvajanju akcijskega načrta o OVE, pa tudi ukrepom učinkovite rabe. Spodbudno je, je sklenil svoja razmišljanja Julijan Fortunat, da smo pospešili tudi črpanje evropskih sredstev, pri čemer je za ukrepe na področju trajnostne energije od leta 2007 do leta 2013 namenjeno 188 milijonov evrov. Sicer pa priprava dobrih projektov, s katerimi bomo lahko uspešno konkurirali za sredstva v novi evropski finančni perspektivi, zlasti na področju obnovljivih virov in energetskih infrastrukturnih projektov, ostaja ena prednostnih nalog direktorata tudi v prihodnje. Zanimivi so bili tudi naslednji poudarki iz razprave, in sicer NEP naj bi v kratkem prevetrili in pripravili neko skrajšano, bolj pregledno različico z dvema ali največ tremi scenariji, odločitev glede JEK 2 pa naj bi sprejeli še letos.

Jedrska energija ima svetlo prihodnost

Gary Shuttleworth iz Westinghousa je v nadaljevanju spregovoril o prihodnosti jedrske energije, ki ima po njegovem kljub nesreči v Fukušimi, svetle obete, kar potrjujejo tudi podatki o številu gradnje novih jedrskih reaktorjev. Tako naj bi se v kratkem 440 delujočim jedrskim reaktorjem na svetu pridružilo še 63 novih, pri čemer so pri novogradnjah v ospredju Kitajska, Rusija in Indija. Po nekaterih ocenah naj bi se število delujočih reaktorjev do leta 2030 celo podvojilo, v prid jedrski energiji kot energiji prihodnosti pa naj bi govorili podatki o naraščajočih potrebah po električni energiji, zahteve po varnosti oskrbe in tudi podnebne spremembe in s tem želje po zmanjšanju emisij. Po besedah Garya Shuttlewortha  ima Slovenija na jedrskem področju, ki nedvomno ostaja del evropske prihodnosti, precejšnje razvojne možnosti, in sicer tako glede potencialne prodaje jedrske energije kot tudi znanja tretjim državam, ki se z jedrsko tehnologijo šele srečujejo. V zvezi s tem so bile zanimive tudi ugotovitve direktorja družbe Gen energija Martina Novšaka, ki je v nadaljevanju predstavil pomanjkljivosti in prednosti posameznih energetskih virov pri zagotavljanju zanesljive in kakovostne oskrbe. Kot je poudaril, ostaja projekt JEK 2 med prednostmi projekti skupine, pri čemer bi njegovo financiranje lahko delno zagotovili s pomočjo tujih partnerjev (za projekt je izrazilo zanimanje že 12 potencialnih vlagateljev iz sosednjih držav in Finske) ali pa s soudeležbo proizvajalca ključne opreme, kar je novejša rešitev, ki pa se vse pogosteje uporablja v tovrstnih projektih.

Poglavitna ovira umeščanje v prostor

V nadaljevanju omizja o varni in zanesljivi oskrbi z energijo smo nato lahko med drugim znova slišali, da poglavitno oviro energetskim projektom predstavljajo zapleteni zakonodajni postopki umeščanja v prostor, pri čemer je denimo Marjan Eberlinc (Plinovodi) povedal, da so s pripravami na Južni tok začeli že leta  2006 in je šele po šestih letih prišlo do odločitve o ustanovitvi skupnega podjetja z Gazpromom, kar je pa še vedno šele začetek izvajanja tega zahtevnega projekta. Mag. Milan Jevšenak (Elektro-Slovenija) je ob tem poudaril, da so Elesove izkušnje s prostorskim umeščanjem še slabše, saj od zamisli do izvedbe oziroma gradnje daljnovoda lahko preteče tudi do 30 ali celo 35 let. Kot je opozoril, pa brez zgraditve ustreznih mednarodnih povezav in okrepitve notranjega prenosnega omrežja, ni pričakovati niti ustrezne zanesljivosti oskrbe. Hkrati je bilo izpostavljeno, da umeščanje novih proizvodnih objektov sicer res terja nekaj manj časa, se pa ti projekti srečujejo z vrsto drugih težav. Mag. Djordje Žebeljan (HSE) je ob tem poudaril, da projekt TEŠ 6 kljub vsem oviram ostaja med prednostnimi projekti skupine HSE in ga bo ta skušala tudi čim prej pripeljati do konca, pri čemer z zadnjimi zahtevami vlade za poroštvo naj ne bi imeli pretiranih težav. Dejstvo, da smo končno dobili konkretno odločitev glede nujnosti nadaljevanja tega projekta, čeprav s pogoji, pa je pozdravil tudi dr. Milan Medved (Premogovnik Velenje), ki je povedal, da z njihove strani ni nobenih ovir, da ne bi dosegli dogovorjene cene premoga. Prav tako je še enkrat poudaril, da ni vprašljiva tudi potrebna količina premoga, ki ga je celo več, kot je predvidena življenjska doba novega šoštanjskega bloka.

Brane Janjić

Foto utrinke s konference si lahko ogledate v fotogaleriji.