Energetika

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo podpira večjo rabo OVE in varčevanje z energijo

Člani odbora so se včeraj strinjali, da je treba delež OVE v končni porabi energije do leta 2030 s sedanjih 32 odstotkov zvišati na 45 odstotkov, delež prihrankov energije v EU do leta 2030 pa na vsaj 40 odstotkov pri porabi končne energije in na 42,5 odstotka pri porabi primarne energije.

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo podpira večjo rabo OVE in varčevanje z energijo

Novi cilj 45-odstotnega deleža obnovljivih virov energije podpira tudi Evropska komisija in je del predlagane revizije direktive EU o obnovljivih virih energije ter sodi v okvir paketa RepowerEU.
Odbor je podvojili število čezmejnih projektov za širitev zelene elektrike na dva projekta na državo članico. Države članice z največjo letno porabo električne energije pa bodo morale do leta 2030 sprejeti še tretji projekt. Odbor tudi zahteva, da države članice določijo okvirni cilj za inovativno tehnologijo obnovljivih virov energije pri vsaj petih odstotkih novo nameščenih zmogljivosti obnovljivih virov energije. Odbor poleg tega vztraja tudi pri preglednosti komponent zelene elektrike in poenostavitvi uvajanja vodika, vključno s preprostejšim sistemom za zagotavljanje njegovega izvora.
V prometnem sektorju bi morala uredba o obnovljivih virih energije z uporabo višjih deležev naprednih biogoriv in ambicioznejših kvot za obnovljiva goriva nebiološkega izvora voditi do 16-odstotnega zmanjšanja emisij.

V ločenem glasovanju so člani odbora podprli tudi revizijo direktive EU o energetski učinkovitosti, s katero se zvišujeta cilja prihrankov končne in primarne energije v EU. Države članice bi morale skupaj zagotoviti zmanjšanje porabe energije za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 pri porabi končne energije in za 42,5 odstotka pri porabi primarne energije v primerjavi s projekcijami iz leta 2007. S tem bi poraba končne energije leta 2030 znašala 740 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe), poraba primarne energije pa 960 Mtoe. Države članice bi morale določiti zavezujoče nacionalne prispevke za doseganje teh ciljev, ki jih je treba doseči z ukrepi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni v različnih sektorjih.

Kot je znano, je Evropska komisija pred letom dni sprejela sveženj Pripravljeni na 55, s katerim je prilagodila obstoječo podnebno in energetsko zakonodajo za doseganje novega cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. Eden od elementov tega svežnja je tudi revizija direktive EU o obnovljivih virih energije, ki bo EU pomagala doseči zastavljeni cilj zmanjšanja emisij. V okviru te revizije se je zavezala, da bo do leta 2030 najmanj 32 odstotkov energije izviralo iz obnovljivih virov energije.

Sveženj Pripravljeni na 55 vključuje tudi prenovo direktive o energetski učinkovitosti, ki njene določbe usklajuje z novim ciljem 55-odstotnega zmanjšanja emisij. Direktiva trenutno določa 32,5-odstotni prihranek energije, ki ga mora EU doseči do leta 2030. Revidirana direktiva pa pomeni, da bodo morale države članice skoraj podvojiti svoje letne obveznosti prihranka energije, pri čemer bi imele vodilno vlogo naložbe v javnem sektorju, ukrepi za reševanje energetske revščine in drugi ukrepi za pomoč pri zagotavljanju nadaljnjih prihrankov energije.
Evropski parlament bo o obeh osnutkih posodobljenih direktiv glasoval na septembrskem plenarnem zasedanju.

Polona Bahun
O avtorju