Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) je naslovilo odprto pismo trem ministrstvom v zvezi z neuresničevanjem zavez širjenja uporabe obnovljivih virov energije. V njem poudarjajo, da že od leta 2008 podrobneje spremljajo pogoje širjenja uporabe obnovljivih virov energije (OVE), posebno sončnih elektrarn, za katere trdijo, da se iz leta v leto le slabšajo oziroma jih niti ni več. Kot so zapisali, so v letu 2015 investicije v OVE (brez velikih hidroelektrarn nad 50 MW) na svetovnem nivoju znašale 285,9 milijard ameriških dolarjev, kar je 5-odstotno povečanje glede na leto 2014 in tudi nov absolutni rekord (278,5 milijard ameriških dolarjev v letu 2011). Kar 56 odstotkov navedenih investicij se nanaša na sončne elektrarne. In to v letu, ko so cene fosilnih goriv (premoga, plina in nafte) na svetovnih borzah strmoglavile. Stroški proizvodnje električne energije iz OVE še naprej padajo, in sicer so v letu 2015 najbolj padli pri fotovoltaiki. V letu 2015 je bil povprečni strošek 1 kWh električne energije iz fotovoltaike na svetovnem nivoju 0,122 ameriškega dolarja (0,106 evra), kar je 15 odstotkov manj kot v letu 2014.
Tako je bilo prvič v zgodovini postavljenih več OVE - 53,6 odstotka (in to brez velikih hidroelektrarn), kot klasičnih energetskih proizvodnih objektov, to je 46,3 odstotka. Prav tako so prvič v zgodovini države v razvoju v OVE investirale več kot razvite države, in sicer 156 milijard ameriških dolarjev, kar je 19 odstotkov več kot v letu 2014.
V Sloveniji so nacionalni cilji na področju OVE določeni za obdobje do leta 2020. Cilj Slovenije je doseči 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije in 10-odstotni delež OVE v prometu. V elektroenergetiki je cilj leta 2020 doseči 39,3-odstotni delež OVE. V letu 2014 je bil ta 33,5 odstotka. Po akcijskem načrtu za OVE moramo do leta 2020 poleg že zgrajenih OVE zgraditi še dodatne, ki bodo letno proizvedle 700 GWh električne energije oziroma 1100 GWh, če do leta 2020 ne bosta zgrajeni HE Mokrice in Brežice. To je 1.000 MW sončnih elektrarn (do sedaj jih imamo 258 MW) ali 500 MW vetrnih elektrarn (do sedaj jih imamo 3,38 MW).
Na letošnji podnebni konferenci v Parizu se je 195 držav zavezalo, da bodo delovale v smeri, da v drugi polovici tega stoletja dosežemo neto ničelno raven izpustov toplogrednih plinov. Vendar lahko vrh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča pridobivanje energije, pri obstoječih trendih pričakujemo šele leta 2026. Takrat bodo 12,5 odstotka višji kot v letu 2015. Kljub temu, da bodo po tem začeli upadati, pa bodo v letu 2040 še vedno 9 odstotkov višji kot so bili v letu 2015. Če bomo res želeli globalno segrevanje ohraniti pod 2 stopinjama Celzija oziroma na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo, kot je bila ravno tako zaveza na zadnji podnebni konferenci v Parizu, čaka ministrstva in vse ostale še veliko dela.
Gradnja sončnih elektrarn ima nekajkrat večji multiplikativni učinek na gospodarsko rast in zaposlovanje kot gradnja velikih energetskih objektov. Postavitev in kasnejše vzdrževanje sončnih elektrarn angažira veliko število lokalnih podjetij in obrtnikov različnih profilov (zidarji, pleskarji, krovci, monterji, električarji …). Nekaj teh pa ohrani delo tudi v kasnejših fazah vzdrževanja. Velike elektrarne na neobnovljive vire energije pa nam gradijo tuje korporacije, kjer slovenska podjetja sodelujejo kot podizvajalci, ki lahko svoj izplen zvišajo le še s čim cenejšo delovno silo. Da o trajnih posledicah onesnaževanja na ljudeh in naravi niti ne omenjamo.
V Združenju izpostavljajo, da gredo načrti in aktivnosti v Sloveniji ravno v nasprotno smer glede na svetovni razvoj. V lanskem letu so bile v Sloveniji postavljene le tri mikro sončne elektrarne skupne moči 0,235 MW. Rezultat uredbe o uvedbi net-meteringa je farsa in posmeh celotnemu sektorju OVE – v letošnjem letu sta bili postavljeni dve mikro elektrarni na dveh stanovanjskih hišah. Kljub temu je v zakonodaji pridržan številni nabor morebitnih ukrepov, za vsak primer, če bi se fotovoltaična »zalega« preveč razpasla. Neredki lastniki sončnih elektrarn le-te prodajajo zaradi številnih birokratskih ovir (odvzemi pokojnin imetnikom sončnih elektrarn). Očitno je, da so sončne elektrarne in net-metering nezaželene, saj omogočajo energetsko neodvisnost prebivalcev. Glede na predhodno navedene cilje in zaveze, ki se bodo sčasoma le še zviševali, Slovenija ne stagnira več temveč se odločno in zavestno pomika proti izhodišču zgodovine.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo biti bitke za drugačno energetiko v Sloveniji v mnogih medresorskih in drugačnih razpravah, je povsem tiho. Skrbi le za razdelitev sredstev, ki mu ga nameni vlada. Isto bi lahko počela dva uradnika v eni pisarni. V resnici je še huje, MOP celo zavira pobude, ki jih različni ozaveščeni subjekti spravijo skozi na drugih ministrstvih.
Z novim Energetskim zakonom – so zapisali v odprtem pismu - ste pojem obnovljivih virov energije razširili v vam mnogo všečnejši pojem brezogljičnih virov energije. Bo drugi blok nuklearne elektrarne Krško reševal tudi okoljske probleme? Če bo šlo kaj narobe ne bo nobenega tožnika (vsaj v radiju 200 kilometrov ne). Danes je že povsem jasno, da sta edina omembe vredna OVE fotovoltaika in veter, vse ostalo pa je eksotika. Če pa pogledamo kako naj bi bila letos razdeljena borna sredstva v višini 10 milijonov evrov za spodbujanje OVE, vidimo, da bo šlo za sonce in veter (ki jih navajate kot preostale OVE) samo 2 milijona evrov, vse ostalo pa za tehnologije, ki nimajo velike perspektive, in sicer:
• 1 milijon evrov za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,
• 3 milijoni evrov za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,
• 1 milijon evrov za proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in električne energije na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči,
• 3 milijoni evrov za obnovljene proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in električne energije, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja;
Smo v situaciji, ko nevladne organizacije in stanovska združenja premorejo mnogo več družbene ozaveščenosti kot katero koli od vaših ministrstev. V nedavno odprti debati z deležniki širom energetskega sektorja o Energetskem konceptu Slovenije, se predstavniki ministrstev pogovarjajo s figo v žepu. Namen neskončnih razprav je ohranjanje trenutnega stanja Sloveniji. Vse to v času, ko v številnih državah poteka odprta razprava o zapiranju termo- in nuklearnih elektrarn. V Sloveniji pa izgleda tako, da bomo kurili premog dokler ga bomo, četudi samo še čisto malo. Pri tem pa vsi vemo, da se kamena doba ni končala zato, ker bi zmanjkalo kamenja, so še zapisali.
Združenje je novinarsko konferenco sklicalo v torek, 14. junija, ob 10. uri, v dvorani Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167 (poslovna stavba Rotonda), Ljubljana.