Danes obeležujemo Dan globalnega okoljskega dolga, ki je dan v letu, ko začne človeštvo porabljati več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v tem letu.
Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca.
Po pojasnilu Ministrstva za okolje in prostor se za posamezno državo računa kot razlika med površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza. Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja. Največji delež okoljskega odtisa Slovenije predstavljajo emisije toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa.
Po višini okoljskega odtisa se Slovenija uvršča v povprečje držav EU. Od vrhunca leta 2008 se je naš okoljski odtis znižal s 5,2 globalnega hektara na 4,7 globalnega hektara na prebivalca leta 2013, pri čemer pa se je Indeks človekovega razvoja v tem času povečal s 0,873 na 0,888.
Predvsem je pomembno znižati porabo fosilnih goriv
Cilj do leta 2030, določen z nacionalno Strategijo razvoja Slovenije 2030, je zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 odstotkov oziroma iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Za doseganje in spremljanje tega cilja sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje letos vzpostavila sodelovanje z Global Footprint Network, ki izračunava kazalec za vse države sveta.
Znižanje okoljskega odtisa v Sloveniji lahko dosežemo z znižanjem rabe virov ali pa s povečanjem biološke kapacitete. Pri nižanju porabe je predvsem pomembno znižati porabo fosilnih goriv, kar lahko dosegamo z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije (v prihodnosti predvsem iz sončnih elektrarn) v prometu in v stavbah.
Preprečiti negativne posledice podnebnih sprememb
Za ohranjanje oziroma povečevanje bioloških zmogljivosti je predvsem pomembno preprečiti negativne posledice podnebnih sprememb na gozdove s povečevanjem njihove stabilnosti in odpornosti. Nekateri od teh ukrepov so že podprti v okviru kohezijskih sredstev, Eko sklada, Sklada za podnebne spremembe in drugih virov.
Kot so med drugim še sporočili z Ministrstva za okolje in prostor, MOP v naslednjih letih načrtuje, da bodo ukrepi iz podnebnega sklada podprti v večji meri, izvajanje ukrepov za znižanje okoljskega odtisa pa bo treba okrepiti tudi v drugih vladnih programih. (mj)