Mag. Vekoslav Korošec.
svetovalec združenja za inženiring pri GZS
»Pri pripravi energetskega koncepta Slovenije je treba upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije in dodati tudi usmeritev v dvig tehnološke ravni slovenske elektroenergetske stroke ter v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.«
V okviru priprave energetskega koncepta Slovenije (EKS) poteka posvetovalni proces, v katerega so vključeni ključni zainteresirani deležniki. Energetski koncept Slovenije je pomemben dokument, zato je prav, da se ga pripravi šele po izčrpni razpravi strokovne in širše javnosti.
Slovenci smo na področju energetike v preteklih desetletjih vedno znali poiskati rešitve, ki so nam omogočile zanesljivo, kakovostno in cenovno optimalno oskrbo z električno energijo. Danes stojimo pred novimi izzivi. Na področju proizvodnje se je stanje zaradi nizkih cen električne energije na borzah močno zaostrilo. Cenovni signali za nove proizvodne zmogljivosti so problematični. O trgu z energijo težko govorimo, saj je v povprečju 70 odstotkov cene električne energije regulirane v obliki prispevkov za obnovljive vire, učinkovito rabo, omrežnine in davke. Novih klasičnih elektrarn se pri teh cenah ne splača graditi.
Problem je v celotni Evropi. Vendar to ni samo ekonomski problem, ampak gre za sistemski problem, saj ob večanju deleža OVE ne bomo zagotovili dovolj prenosnih zmogljivosti in sistemskih storitev (regulacija napetosti, regulacija frekvence, terciarna rezerva), ker ob sedanjem stanju tehnike obnovljivih virov še nismo sposobni zagotavljati sistemskih storitev tako kot so tega sposobne klasične elektrarne.
Trenutne elektroenergetske razmere v EU, kjer imamo na eni strani spodbude za OVE, na drugi pa zaradi nizkih cen energije težave pri klasičnih elektrarnah, v določenih elementih spominjajo na kalifornijsko krizo v letih 2000/2001. Kriza je nastala zaradi zakonodaje, ki je omogočila prosto oblikovanje cen v proizvodnji in fiksne cene energije pri distribuciji. Dve glavni kalifornijski distribucijski podjetji sta dosegli izgubo 12 milijard dolarjev in se znašli na robu bankrota, na območju San Francisca pa je prišlo do več električnih mrkov. Posredovati je morala vlada ZDA, ki je za ublažitev razmer namesto distribucijskih podjetij sama začela kupovati električno energijo, kar jo je samo v prvem letu stalo 18 milijard dolarjev. Za kalifornijsko krizo je značilno tudi pomanjkanje prenosnih zmogljivosti in prav to je pozneje v ZDA, Kanadi in tudi Evropi povzročilo skoraj vse električne mrke.
Slovenskim energetikom je jasno, da je treba povečevati delež obnovljivih virov, spodbujati racionalno rabo energije, ne smemo pa pozabiti tudi na klasične vire, prenos in distribucijo, ki morajo slediti povečanju deleža obnovljivih virov, zagotavljati potrebne sistemske storitve in omogočati vključevanje razpršene proizvodnje v omrežje.