Novoizvoljeni predsednik Mednarodne plinske unije IGU Andrea Stegher je v uvodnem nagovoru poudaril, da je uporaba plina bistvenega pomena za napredek človeštva in globalno rast, saj se poraba energije na svetovni ravni povečuje, pri pokrivanju povpraševanja po energiji pa bo treba poseči po vseh možnih najboljših rešitvah. O tem, kakšno vlogo ima pri tem plin, po njegovih besedah zgovorno priča podatek, da je bila lani globalna rast porabe energije 2,5-odstotna, znotraj tega pa se je poraba plina povečala za 30 odstotkov. "Plinski sektor je pripravljen na prehod ali bolje rečeno evolucijo, pri čemer potrebujemo raznolike rešitve, če želimo napredovati v smeri uresničitve zastavljenih ciljev. Del teh je tudi uporaba vodika in drugih obnovljivih plinov ter tehnologij, ki jih lahko uporabimo v industriji in pri transportu«, je dejal Stegher in dodal, da plinski sektor pokriva kar četrtino potreb po energiji, v njem je akumuliranega veliko znanja, nove tehnologije pri izrabi plina pa prinašajo različne rešitve, ki že kažejo pozitivne rezultate in zagotavljajo zanesljivost oskrbe.
Plinski sektor EU je ob rusko-ukrajinski vojni preživel dramatične čase, energetska kriza pa je opozorila tudi na nekatere slabosti in pomanjkljivosti ter posledično prispevala k izboljšavama na področju krepitve energetske infrastrukture in diverzifikacije dobav. Glede na to, da še vedno skoraj polovico energetskih potreb pokrivamo s premogom in smo si glede razogljičenja postavili zelo ambiciozne cilje, je pomembno, da oblikovalci politik prepoznajo pomembno vlogo plinske industrije pri prehodu v nizkoogljično družbo in zagotavljanju zanesljive oskrbe, je sklenil svoja razmišljanja Stegher.
Vodik ima svoje mesto tudi v slovenski strategiji energetske oskrbe
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Sršen je na osrednji okrogli mizi o prihodnji vlogi vodika izpostavila, da je Slovenija z uvrstitvijo vodika v posodobljeni NEPN in opredelitvijo ciljev na tem področju potrdila, da obnovljivi plini ostajajo del naše energetske strategije. Kot je povedala, so na ministrstvu v fazi objave javnega razpisa za pripravo akcijskega načrta, s katerim naj bi opredelili konkretne korake na tem področju, določili podporne ukrepe ter potrebne investicije in naj bi bil predvidoma izdelan enkrat do aprila prihodnje leto.
Ministrstvo nadaljuje tudi s prizadevanji za vključitev Slovenije oziroma ključnih deležnikov v različne mednarodne vodikove projekte, nadaljuje pa tudi s pripravo strategije uporabe alternativnih goriv. "Na ministrstvu se zavedamo, da brez državne pomoči uvajanje novih tehnoloških rešitev ni možno. Tako v okviru nove zakonodaje pripravljamo podporno shemo za proizvodnjo vodika, ki bo omogočila priglasitev državne pomoči pri Evropski komisiji. Z ministrstvom za gospodarstvo smo se tudi dogovorili, da jim v okviru programa podpore strateškim tehnologijam dostopimo 20 milijonov evrov za razvoj vodikovih tehnologij, rezervirana imamo tudi določena sredstva za te namene iz naslova revitalizacije energetske lokacije v Šoštanju oziroma programa izstopa iz premoga, poleg tega pa bomo še naprej nudili strokovno pomoč in podporo podjetjem pri pridobivanju evropskih sredstev iz različnih virov.«
Zavedati pa se je treba, je dejala Tina Sršen, da smo pri pridobivanju evropskih sredstev lahko uspešni le z večjimi projekti, zato je nujno povezovanje in medsektorsko sodelovanje ter skupna prijava na različne evropske sklade.