Po vladni odločitvi ne bo gradnje HE na Muri

Po sporočilu z Vlade Republike Slovenije so bile na podlagi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za območje HE Hrastje-Mota na Muri (z dne 16. maj 2013) preučene tri variante, katerih vpliv pa je bil v okoljskem poročilu ocenjen kot bistven (ocena D).

V študiji variant so se variante podrobneje obdelale, ovrednotile in primerjale s prostorsko-družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenile z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Okoljsko vrednotenje je bilo izvedeno v celoviti presoji vplivov na okolje in presoji sprejemljivosti na varovana območja. 

Kot potencialna lokacija pregradnega objekta HE so bile primerjane tri variante, ki so se med seboj razlikovale glede na lokacijo zajezitve oziroma pregradnega objekta in število elektrarn. Dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja varianta pa dve manjši hidroelektrarni. Vse primerjane hidroelektrarne so pretočnega tipa moči do 55 MW, prostornine akumulacij pa približno 4 milijone kubičnih metrov. 

Vse variante ocenjene kot manj primerne

V zaključku študija variant povzema, da v primeru katerekoli od obravnavanih variant ne bo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in ne bo mogoče preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave, zato so vse variante z okoljskega vidika ocenjene kot manj primerne.

Nadalje vlada v sporočilu omenja, da je UNESCO v juliju 2018 v okviru programa Človek in biosfera, na predlog Slovenije razglasil območje Mura v Sloveniji za biosferno območje Mura, kar pomeni, da je postalo del svetovne mreže biosfernih območij. Cilj območja je tako ohranjanje narave in značilnosti ter trajnostni razvoj. Poleg tega vlada omenja tudi opozorila Društva za proučevanje rib Slovenije in Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri - Moja Mura ter mednarodnih nevladnih organizacij, kot so Drava Federation in WWF. 

Kaj bi prineslo nadaljevanje postopkov 

Vlada omenja tudi zahtevo za čezmejni postopek po mednarodnem Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje, ki so jo podale Avstrija, Hrvaška in Madžarska. Ker so hidroelektrarne na Prilogi 1, Zakona o ratifikaciji Konvencije o čezmejnih vplivih na okolje, bi v primeru nadaljevanja postopka morali z gradivom, ki ima že nacionalno negativno okoljsko oceno izvesti čezmejne postopke strateške presoje vplivov na okolje, vključno z javnimi predstavitvami v sosednjih državah, kar bi bilo za okoljsko nesprejemljive rešitve nesmiselno.

Nadaljevanje postopka CPVO in priprave DPN bi pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo o sprejemljivosti vplivov plana na okolje, saj nobeno od predloženih gradiv ni izkazalo okoljske sprejemljivosti načrtovanih rešitev, je med drugim še omenjeno v vladnem sporočilu za javnost.

V družbi DEM obžalujejo vladno odločitev

V družbi Dravske elektrarne Maribor so se na vladni sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri takole odzvali: «Družba DEM kot investitor v omenjenem projektu in koncesionar za rabo vode na delu vodnega telesa reke Mure smo vselej delovali strokovno, transparentno, v skladu z zakoni in direktivami ter v interesu posrednega lastnika, torej države, in njenih širših strateških zavez. Zato takšno odločitev obžalujemo, saj menimo, da je posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev.«

Vse od leta 2013, ko so Dravske elektrarne Maribor od Vlade RS prejele sklep o pripravi DPN za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri, so po besedah DEM vse postopke umeščanja v prostor peljali kot dober gospodar ter v to vložili veliko truda in finančnih sredstev. V zvezi s tem so omenili njihove dosedanje aktivnosti, kot so razne študije, analize, pripombe, dopolnitve, iskanje skupnih rešitev, pobude za konstruktivni dialog in podobno. Posebej so poudarili, da so dodatne opravljene analize pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.

Dravske elektrarne tudi v prihodnje odgovorno 

Kot so DEM še zapisale v njihovem odzivu, bodo še naprej delovale odgovorno v skladu s svojim poslanstvom in poslovnimi cilji ter pri tem pomagale zasledovati strateške usmeritve Slovenije. Tako bo tudi v primeru sodelovanja pri projektih, povezanih s področjem hidroenergetike in pri drugih večnamenskih projektih, katerih eden od rezultatov je tudi proizvedena električna energija iz obnovljivih virov. (mj)