Potreben vzorčni projekt energetskega varčevanja

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), ki ga vodi direktor Andrej Resman, se običajno na vsake 3 do 4 mesece srečuje s predstavniki slovenskih proizvajalcev, ki se ukvarjajo z energetsko učinkovitimi produkti za zmanjšanje porabe energije.

Na tovrstnih  srečanjih si udeleženci izmenjujejo strokovne poglede in izkušnje s področja energetike ter iščejo rešitve, kako narediti preboj v smeri večje energetske neodvisnosti Slovenije. Tako kot že večkrat doslej je ZENS tudi na včerajšnji sestanek povabil predstavnike za energetiko in okolje pristojnih državnih ustanov. Srečanje je tokrat potekalo na sedežu podjetja MIK Celje, ki se že vrsto let ukvarja s proizvodnjo PVC, ALU in LES stavbnega pohištva.

Razprava o tem, kje smo, kam bi radi, kako doseči prihranke na področju energetske prenove stavb ipd., je bila zelo dinamična in nabita s pozitivno energijo. Udeleženci  so se strinjali v ključni ugotovitvi, da imamo Slovenci veliko strokovnega znanja, je pa res že skrajni čas, da skupaj, kot država in proizvajalci, naredimo kakovosten vzorčni projekt oz. model, kako na področju energetske prenove, tako javnih kot privatnih stavb, čim več privarčevati.  

Za energetske prenove stavb do leta 2030 potrebnih  6,7 milijard evrov

Po besedah  mag. Branke Bugarin z Ministrstva za infrastrukturo se energetska prenova stavb na nacionalni ravni s pomočjo evropskih sredstev odvija že od leta 2007. Po uspešno zaključenem programskem obdobju 2007-2013 (energetsko je bilo prenovljenih 15 bolnic, 24 šol, 20 domov in 303 stavbe v lasti občin) je v programskem obdobju 2014-2020 v Sloveniji na voljo 165 milijonov evrov sredstev iz naslova evropske kohezijske politike, od tega 115 milijonov evrov nepovratnih in 50 milijonov povratnih sredstev. Za dosego ciljev, ki si jih je Slovenija zastavila v »Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb« (Vlada RS, oktober 2015), bi morali do leta 2030 skupaj prenoviti 26 milijonov kvadratnih metrov površin obstoječih stavb, za kar je po ocenah potrebnih 6,7 milijard evrov.

V nekaterih državah s prenovami precej znižali tudi porabo energije

Kot je med drugim poudaril direktor MIK Franci Pliberšek, podatki s področja energetskih prenov na Poljskem, Češki in Slovaški kažejo, da so bili tam v zadnjih petih letih bistveno bolj uspešni. » S tem, ko so v zadnjih letih  menjavali fasade, okna in podobno, so precej znižali tudi porabo energije. Prepričan sem, da bi lahko tudi energetska prenova objektov v Sloveniji bistveno prispevala k nižji porabi energije in boljši kakovosti bivanja v prostoru, v kolikor bi bili bolj razumni in odločni na tem področju. Država bi lahko bila zelo ponosna, kajti porabila bi bistveno manj energije, temu posledično pa bi dosegla tudi nižjo raven ogljikovega dioksida.«

Kaj v svetu zbuja zanimanje med investitorji  

Franci Pliberšek je med predstavitvijo podjetja nanizal vrsto zanimivih poslovnih podatkov. Iz njih je razvidno, da MIK, kot vodilni slovenski proizvajalec stavbnega pohištva in rešitev za zasteklitve ter prezračevanje stavb, zagotavlja kakovostno zasteklitev in zdravo klimo. Med drugim je omenil tudi Svetovno organizacijo za trajnostno gradnjo (WGBC), ki je pred leti pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe. Pri investitorjih je največje zanimanje vzbudilo poglavje, namenjeno razmerju med trajnostnimi stavbami in zdravjem, dobrim počutjem ter učinkovitostjo uporabnikov.  

Pomembni kriteriji za zdrave stavbe    

Med kriteriji, ki stavbe opredeljujejo za zdrave, omenjeni dokument navaja pomen gradnje, do človeka in okolja, neškodljivih materialov, dovolj naravne svetlobe in predvsem dobrega prezračevanja. Izboljšanje prezračevanja dvigne produktivnost zaposlenih do 11 odstotkov, naravna svetloba pa celo do 81 odstotkov. Na učinkovitost vplivajo tudi temperatura - pri previsoki se ta lahko zmanjša za 20 odstotkov, pri prenizki pa za 4 odstotke. Medtem ko hrup in zvočne motnje pomenijo kar 66-odstotni upad učinkovitosti.  

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe, kako naprej  

Na omenjenem srečanju se je pokazalo, da je med akterji s področja energetskih obnov veliko pozitivne energije. Potrebno pa je več fleksibilnosti in odločnosti, da bi skupaj pripravili vzorčni model energetskega varčevanja, ki naj bi pokazal, kaj se lahko naučimo iz te zgodbe in kako naprej. Kot je ob koncu dejal tajnik ZENS Božo Dukič, so s pozitivnim odzivom predstavnikov MzI, MOP in Eko sklada zadovoljni, od pristojnih pa seveda pričakujejo tudi konkretne korake.