Okolje

Povečana ambicija EU glede podnebnih sprememb ne sme voditi do „selitve ogljika“

Evropski poslanci so sprejeli resolucijo o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.
Povečana ambicija EU glede podnebnih sprememb ne sme voditi do „selitve ogljika“

EU si v okviru evropskega zelenega dogovora prizadeva zmanjšati svoj ogljični odtis in postati trajnostno odporna in podnebno nevtralna do leta 2050. A ta prizadevanja bi lahko izničile države, ki imajo zastavljene nižje podnebne cilje. EU želi to ublažiti z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, ki prinaša ogljično dajatev na uvoz določenih izdelkov v EU. Prihodki od dajatve se bodo uporabili za pospešitev doseganja ciljev EU v okviru zelenega dogovora.

Za povečanje svetovnih podnebnih ambicij in preprečevanje "selitve ogljika" mora EU določiti ceno ogljika za uvoz določenega blaga iz podnebno manj ambicioznih držav so bili mnenja evropski poslanci, ki so sprejeli resolucijo o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki je združljiv s Svetovno trgovinsko organizacijo. Mehanizem bi moral biti del širše industrijske strategije EU in zajemati ves uvoz izdelkov in blaga v okviru sheme EU ETS. Če izdelek torej prihaja iz države, ki ima manj ambiciozne cilje kot EU, se mu zaračuna ogljična dajatev, kar zagotavlja, da uvoženo blago ni neupravičeno cenejše od enakovrednega evropskega izdelka. To bi ustvarilo enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni in spodbudilo industrijo EU in nečlanic EU, da se razogljiči v skladu s cilji Pariškega sporazuma.

Resolucija poudarja, da povečana ambicija EU glede podnebnih sprememb ne sme voditi do „selitve ogljika“, saj svetovna podnebna prizadevanja ne bodo imela koristi, če se bo proizvodnja EU le preselila v države, ki niso članice EU in imajo manj ambiciozna pravila o emisijah. Poslanci so poudarili, da bi moral biti zasnovan z edinim ciljem uresničevanja podnebnih ciljev in enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, ne pa da bi ga zlorabljali kot orodje za krepitev protekcionizma.

Poslanci dodajajo, da bi moral do leta 2023 in po oceni učinka zajeti elektroenergetski sektor in energetsko intenzivne industrijske sektorje, kot so cement, jeklo, aluminij, rafinerija nafte, papir, steklo, kemikalije in gnojila, ki še vedno dobivajo znatna brezplačna sredstva in še vedno predstavljajo 94 odstotkov industrijskih emisij v EU. Da bi preprečili selitev ogljika, bi moralo biti določanje cen ogljika v okviru tega mehanizma povezano s ceno pravic EU v okviru EU ETS, še pravijo poslanci.

Evropska komisija naj bi zakonodajni predlog o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah ter predlog o načinu vključitve prihodkov iz te dajatve za financiranje dela proračuna EU predstavila v drugem četrtletju letošnjega leta.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.