Tako so v letu 2015 izdali 3 soglasja za priključitev, leta 2016 že 15 soglasij, leta 2017 prav tako 15 in letos 3, kar znaša skupaj v zadnjih letih že 36 soglasij. Največje povpraševanje je na območju Postojne in Razdrtega, kjer je izdanih vlog preko 15 MW. Vetrni potencial Primorske je namreč ocenjen na pribl. 80 % vsega v Sloveniji, zato tudi toliko zanimanja. Na prispele vloge morajo v Elektru Primorska odgovoriti v predpisanem roku in predvideti ojačitev omrežja. Za vsako vlogo v družbi izdelajo študijo, s katero imajo precej dela, saj bi zaradi dvigov napetosti ali preobremenitev vodov lahko prišlo do večje škode. Takšna analiza zahteva kompleksen pristop, vključevanje obstoječih že izdanih soglasij v model omrežja, treba je izvesti simulacijo in oceniti vpliv na kakovost napetosti, saj gre praviloma za večje proizvodne vire. Pri več priključitvah na istem napajalnem območju je analiza še bolj kompleksna, saj je v omrežju veliko interakcije med že priključenimi viri in izdanimi soglasji. Kompleksen je torej predvsem proces zbiranja vseh potrebnih podatkov za izvedbo analize. Študije izvajajo sami in s pomočjo zunanjih partnerjev v skladu z navodili za priključevanje vetrnih elektrarn.
Kot je povedal Gregor Skrt, razvojni inženir na Elektru Primorska, je za vetrne elektrarne večjih moči večinoma potrebna ojačitev kabelskega omrežja in to ne majhnih dolžin, pri čemer to vpliva tudi na njihov razvojni načrt, saj je kabliranje podeželskega omrežja drago. »Vsakemu moramo odobriti vlogo, največji problem pa je, ker se elektrarne stohastično priključujejo v omrežje. Posledično je zato plan dolgoročno nepredvidljiv, ojačitve pa je potrebno izvajati izven predvidenega razvojnega plana kar zaradi prostorskih omejitev običajno podraži investicije.
V tujini je praksa, da se določi območje, kjer je vetrni potencial in se omogoči investitorju, da se priključi, pri nas pa investitorji iščejo določeno lokacijo, ki jo moramo ojačati. Ceneje bi bilo, da bi infrastrukturo pripeljali do območja in potem izvedli priključitve do prenosnih zmogljivosti umeščene infrastrukture. Pri vsem tem se pojavlja tudi problem, ker nekateri iščejo lokacije za priključitve v omrežje brez zagotovljenih finančnih sredstev, pri čemer pogosto rezervirajo območje v srednje napetostnem omrežju in šele potem iščejo investitorje. To je nekako postal novi poslovni model. Vendar se nam zaradi tega omrežje zapira. Če se prijavi resen investitor, mu ne moremo izdati soglasja, saj imajo drugi to območje že rezervirano. Mislim, da bi morali na nek način skrajšati roke ali investitorje finančno zavezati, drugače bomo imeli ogromno izdanih soglasij in nič priključitev« je povedal Skrt.