Na mednarodni spletni konferenci z naslovom Povezovanje energetskih sektorjev, ki jo je 23. marca pripravilo Slovensko združenje za energetiko, so predstavniki energetskih družb in strokovnjaki spregovorili o nujnosti povezovanja vseh energetskih sektorjev. Kot je uvodoma poudaril Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega združenja za energetiko, med te sektorje šteje električno energijo, plin, ogrevanje in plin ter te povezave prikazal na praktičnem primeru sodobnega koncepta energetske zasnove pametnega mesta. Spremembe, ki so v energetski dejavnosti že danes prisotne, bodo v prihodnje še bolj potrebne, zato je nujno povezovanje.
Po besedah uvodničarja Blaža Košoroka, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, se zaključuje vrsta sprememb energetske zakonodaje, ki vodi v smer sprememb in tudi omenjeno povezovanje, med drugim zakon o URE, o OVE in celostnem prometnem načrtovanju oziroma alternativnih gorivih. Na ministrstvu za okolje pripravljajo za energetski sektor zelo pomembno dolgoročno podnebno strategijo, ki nakazuje bodočo smer razvoja slovenske energetike in mu bo sledil še dolgo pričakovani EKS. Vizija je podnebno nevtralna Slovenija leta 2050 na temeljih trajnostnega razvoja, OVE, učinkovitega ravnanja z energijo, z naravnimi viri ob ohranjanju konkurenčnosti in nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Vsi ti cilji so zapisani v NEPN, ki pa bo potreben prenove, saj bo morala Slovenija glede na povečane evropske cilje svoje cilje še dodatno zaostriti. Sprememba NEPN bo vključevala največ ukrepov s področja prometa, razogličenja energetskega sektorja in ukrepe ter načrte trajnostne potrošnje proizvodnje razogličenja in razvoja starih intenzivnih panog. V javni obravnavi oziroma razgrnitvi je izstop Slovenije iz premoga oziroma prestrukturiranje premogovnih regij, zaradi česar naj bi se proizvodnja premoga v Šaleški dolini do leta 2033 ustavila.
Po besedah Košoroka bo največ povezovanja energetskega sektorja potrebnega pri iskanju možnosti razogličenja, kjer bo treba iskati možnosti in priložnosti v povezavi s prometom, URE – stavbe in industrijo, pri čemer je še posebej poudaril možnosti povezovanja na področju e-mobilnosti. Nov zagon bo dal zeleni vodik, o katerem v Sloveniji še premalo govorimo in naredimo. Povezovanje sektorjev bo povzročilo dodatno povpraševanje po električni energiji in povečanje razpršene proizvodnje, kar bo zahtevalo veliko storitev prožnosti in zmogljivosti za shranjevanje električne energije. Elektro energetski sistem bo moral postati bolj prožen, omrežje pa bo potrebno obnove in razširitve na sektorju distribucije. Za uspešnost povezovanja sektorjev bo po mnenju Košoroka imela veliko vlogo digitalizacija, na dogajanje pa močno vplivamo tudi potrošniki, pri čemer je omenil pogosto nasprotovanje vsem novim projektom za nove proizvodne vire.
Med pozdravnimi govorci so bili še Paul Voss, direktor združenja Euroheat & Power, Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, Einari Kisel, vodja Oddelka za strategije in partnerstva, Center odličnosti – pametna mesta FinEst Twins, Estonija in Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Paul Voss je izpostavil nov evropski zakonodajni paket in poudaril pomembno vlogo Slovenije na področju energetike v Evropi. Duška Godina je tako kot ostali govorniki zagovarjala nujnost ustvarjanja tesnejših povezav proizvajalcev in distributerjev električne energije s potrošniki, to je gospodinjskimi in poslovnimi odjemalci, pri čemer je poudarila nujnost čim prejšnjih kampanij za povečanje aktivne vloge odjemalcev. Einari Kisel in Benjamin Wakounig sta predstavila praktične izkušnje svojih dežel in organizacij na temo povezovanja elektro energetike.
V nadaljevanju je potekala okrogla miza z naslovom Povezovanje energetskih sektorjev, ki sta jo vodila Dejan Koletnik, podpredsednik Slovenskega združenja za energetiko in Alenka Lena Klopčič, direktorica portala Energetika.net. V sistemskem operaterju prenosnega omrežja Eles so že leta 2014 začeli z aktivnostmi na pametnih omrežjih in sprožili kar 13 inovativnih projektov, je povedal Aleksander Mervar, direktor Elesa, saj morajo po njegovem mnenju biti državna podjetja tista, ki naj sledijo politiki države na področju elektro energetike, elektrifikacije, toplifikacije idr. V ta namen so ustanovili povsem novo področje za strateške inovacije in sprejeli trajnostno strategijo do leta 2050. Je pa Mervar na temo povezovanja sprožil tudi drugačno mnenje od večine govornikov, pri čemer je podal primerjavo, da je slovenska elektro energetika podobna vožnji v avtobusu, ki ga vozi deset šoferjev, a vsak v drugo smer.
Na povečane stroške, ki bodo v prihodnje potrebni na področju elektro energetike in tudi zemeljskega plina je opozoril Marjan Eberlinc, Plinovodi in EZS, pri čemer bo na stroške v največji meri vplivala cena emisijskih kuponov. Nalog, ki nas čakajo v prihodnje je veliko, ena največjih je na področju vodika. Napovedal je večjo porabo plina po priključitvi TE-TOL, ki naj bi narasla na več kot 10 TWh, v prihodnje pa računajo predvsem na vodik in sintetični plin.
Da se prvič v zgodovini Slovenije povezujejo trije pomembni sektorji, informatika, promet in energetika, je opozoril Danijel Levičar, GEN energija. V družbi delujejo na t. i. vertikalni in horizontalni integraciji, pri čemer vodi vertikalna do odjemalcev, horizontalna pa pomeni povezovanje sektorjev v sami elektro energetiki. V družbi veliko delajo na področju povezovanja s toplotnim sektorjem in daljinskim ogrevanjem, proučujejo pa tudi soproizvodnjo vodika. Kot je povedal Levičar, je eden največjih izzivov v prihodnosti zanesljivost oskrbe z električno energijo, pri čemer je letošnji januarski razpad sistema videti precej strašljiv. Kot najboljšo možnost za zanesljivo dobavo električne energije v GEN vidijo v povezavi jedrske energije (JEK 2) in OVE, sicer nam po znanih podatkih grozi do leta 2050 tudi 60-odstotna odvisnost od uvoza.
Vrsto projektov, ki povezujejo in jih udejanjajo v HSE, je naštel Marko Štrigl in izpostavil premalo poudarjeno dejstvo, da HSE proizvede kar 88 odstotkov električne energije v Sloveniji iz OVE. S projekti gradenj hidroelektrarn bodo nadaljevali tudi v prihodnje, predvsem na srednji Savi. Povezujejo se tudi vertikalno, saj so v zadnji fazi združevanja s prodajno družbo ECE, kjer vidijo veliko novih možnosti povezovanja in sodelovanja kupcev in odjemalcev. Kot enega večjih izzivov je izpostavil prestrukturiranje Šaleške doline, ko se bo končala proizvodnja premoga, kot drugi izziv pa je omenil veliko razdrobljenost in nizko moč razpršenih proizvodnih virov OVE.
Včeraj je bila vsebina povezovanja premog, danes je nafta, jutri bo vodik, je povedal Jože Bajuk, Petrol Ljubljana. Drugi vidik povezovanja po Bajuku so informacije, pri čemer po njihovih izkušnjah dobavitelj postaja partner. Tretji vidik povezovanja pa je vse bolj aktivna vloga odjemalca, ki bo v prihodnje še bolj aktiven, kot je že zdaj. Kot prvi izziv, ki ga vidi Bajuk, je večje sodelovanje pri načrtovanju strategij, drugi pa uvedba novih tehnologij, pri čemer je v prvo vrsto štel e-mobilnost. Prava revolucija se dogaja na področju financiranja proizvodnih virov, kjer zasebni kapital prevzema vlogo investitorja, kar pomeni povsem drugačno konkurenco, kot je bila v preteklosti.
Aleš Cjuha, Energetika Ljubljana in Ljubo Germič, Energetika Maribor, sta razpravljala na temo toplote in daljinskega ogrevanja, pri čemer je bilo izpostavljeno, da se v razpravah na to področje, ki sicer pomeni porabo dobrih 40 odstotkov vse energije, v razpravah rado pozablja, čeprav do zastavljenih ciljev brez sprememb in povečanja učinkovitosti tudi na tem področju ne bomo mogli priti. Jože Torkar, Resalta, pa se je v svoji razpravi osredotočil na pomen energetske učinkovitosti in kadrov.
Povzetki iz razprave
Dejan Koletnik je ob zaključku povzel nekaj skupnih povzetkov izraženih v razpravi, kjer je precej izzivov še odprtih.
Ugotavljamo, da moramo energetske sisteme in z njimi povezane sektorje začeti obravnavati kot celoto.
Da se bomo izognili napačnim investicijam v posameznih sektorjih, bomo morali investicije začeti načrtovati skupaj.
Pri povezovanju različnih sektorjev je najtežje vzpostaviti dober dialog med ključnimi gospodarskimi in negospodarskimi družbami.
Panoge v državi bi lahko začeli intenzivneje povezovati z definiranim in zavezujočim krožnim energetskim sistemom, predvsem na področju izrabe odvečne energije.
Smo v obdobju, ko so prestrukturiranju, obnovi in okrevanju namenjena najvišja sredstva v zgodovini evropske skupnosti, in je to dovolj dober predpogoj, da se povezovanje izvaja pospešeno.
Podporo povezovanju je podala tudi EK v dokumentu o strategiji Evrope za povezovanje energetskih sistemov. Izhodišče za povezovanje je podano tudi v NEPN.
Absolutno je treba razmisliti o strategiji razvoja trga z vodikom, ki bo imel v prihodnje ključno vlogo v povezovalnem energetskem sistemu.
Pilotni projekti v družbah Plinovodi, HSE, ELES in HESS že potekajo.
Treba je dvigniti kakovost strateškega načrtovanja na lokalni ravni, zagotoviti izvajanje dolgoročnih lokalnih razvojnih programov, ki ustrezno vključujejo razvojne programe daljinskega ogrevanja in hladu.
Vzpostaviti je treba ustrezno podporno okolje za kakovostno in lokalno načrtovanje, pravočasno pripravo investicij, oblikovanje programa in kazalnikov za prehod v četrto generacijo daljinskih sistemov, zmanjšanje izgub distribucije toplote in vključitev v nizkotemperaturne režime.
Nujna je prenova obstoječega omrežja toplotnih postaj in zgostitev odjema toplote.