Vlada sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb.
Dopolnitve so potrebne, ker se je med izvajanjem strategije izkazalo, da določena področja, kot so upravljanje kakovosti, oblikovanje finančnih inštrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva, potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo.
Med drugim so dokument dopolnili z operativnim ciljem tri odstotne prenove javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno (med 15.000 in 25.000 m2) do leta 2023, prenovo 1,8 milijona m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju do 2023 in izboljšanjem razmerja med vloženimi javnimi sredstvi ter spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3.
Direktiva o energetski učinkovitosti namreč vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog deset odstotkov celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj ničenergijske stavbe. Vsako leto pa bo treba prenoviti tri odstotke površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni na deset odstotkov do leta 2020 oziroma 25 odstotkov do leta 2030. To o pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih deset, v letu 2030 pa skoraj za 25 odstotkov. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju, in sicer na ravni 85 odstotkov vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Vlada ocenjuje, da bodo dodatne investicije v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 do 0,58 odstotka letno oziroma ustvarile med tri tisoč in 4.600 novih delovnih mest. Sicer pa bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg investicij predstavljale skupaj okrog sedem tisoč posrednih in neposrednih delovnih mest, kar bo imelo pozitivne učinke na gospodarsko rast in javno finančne prihodke.