Poklic inženirja gradbeništva glede na veliko zahtevnost in odgovornost (Zakon o graditvi objektov) v naši družbi še ni dovolj cenjen. Strokovnjaki na tem področju so namreč tisti ljudje, ki pri izvajanju gradbenih del spreminjajo tako vizuelno kot fizično podobo prostora. Ljudje na prizadetem območju gradbene posege seveda težko sprejemajo, kar je do določene mere razumljivo in upravičeno. Vendar je potrebno, kot meni ing. Slavko Sedminek, pomočnik vodje projekta za izgradnjo daljnovoda Beričevo-Krško, upoštevati, da gre za projekte širšega nacionalnega interesa. O poklicu inženirja gradbeništva smo se z njim v začetku leta pogovarjali na vzpetini blizu Tržišča na Dolenjskem, kjer je delovna ekipa na stojnem mestu 143 postavljala nožne dele za daljnovodni steber.
Kaj obsegajo gradbena dela, ki jih nadzirate pri gradnji 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško?
»Gradbena dela na stojnih mestih obsegajo izdelavo dovoznih cest, izkope temeljev, vgrajevanje podložnih betonov, postavljanje nožnih delov jeklene konstrukcije daljnovodnih stebrov, postavitev armature, postavitev opaža in betoniranje nožnega dela. Po začrtanem terminskem planu naj bi v prvih treh letošnjih mesecih, če bo ugodno vreme, postavili od 35 do 40 stojnih mest. Zgradili bomo 35 kilometrov dovoznih poti. Predvidoma bomo izkopali 80.000 kubičnih metrov zemlje. V temelje bomo vgradili skoraj 94 ton betonskega železa in 7.600 kubičnih metrov betona, za daljnovodne stebre pa bo potrebno 5.000 ton pocinkane jeklene konstrukcije. Toliko na kratko za približno predstavo o velikosti tega projekta.«
Kako je v grobem potekala vaša dosedanja življenjska, študijska in poklicna pot?
»Rodil sem se leta 1958 v Ptuju. Osnovno šolo sem obiskoval v Staršah, to je v naselju med Mariborom in Ptujem. Leta 1977 sem končal gradbeno-tehnično šolo v Mariboru. V začetku leta 1978 sem se kot gradbeni tehnik zaposlil na Dravskih elektrarnah Maribor. Tu sem si prve izkušnje pridobil pri dr. Francu Jaklu, direktorju sektorja za investicije in razvoj. Po odslužitvi vojaškega roka sem na področju gradbeništva opravil strokovni izpit pri hrvaški gospodarski zbornici. Z veliko in raznoliko ekipo strokovnjakov smo načrtovali, gradili, obnavljali, nadzirali in vzdrževali elektrogospodarske objekte. Med njimi bi omenil še zlasti HE Formin, HE Falo, 2 x 400 kV DV Maribor - Šentilj Kainachtal ter RTP-je: Maribor, Pekre, Krško, Hudo, Kidričevo, Cirkovce in Podlog. Poleg tega sem opravljal gradbeni nadzor pri naslednjih daljnovodih: 2 x 110 kV DV Maribor-Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice-Selce, 2 x 110 kV DV Laško-Podlog, 2 x 110 kV DV Laško Hrastnik, 2 x 110 kV DV Fala-Pekre itd. Po službovanju v DEM sem se leta 1991 zaposlil na Elesu, kjer sem vršil službo nadzora v sektorju investicij, ki ga je vodil direktor Janez Kern. Leta 2005 sem uspešno končal študij na Višji gradbeni šoli v Celju in si pridobil naziv inženir gradbeništva. Kot član Inženirske zbornice Slovenije lahko v svojem poklicu nastopam kot odgovorni nadzornik, odgovorni vodja del ali odgovorni vodja gradbišča. Doslej sem se večkrat udeležil tudi raznih dodatnih strokovnih izobraževanj in strokovnih ekskurzij.«
Kaj je vplivalo na odločitev, da ste pristali v poklicu inženirja gradbeništva?
»V naši širši družini je bilo po očetu in materi veliko gradbincev. Z mamine strani je bilo kar nekaj gradbenih inženirjev, en arhitekt in gradbeni tehniki. Ker sem živel v takem okolju, se mi je zdelo logično, da glede poklicne poti nadaljujem z družinsko tradicijo.«
Katere so poglavitne zahteve vašega poklica?
»Da bi inženir gradbeništva lahko učinkovito opravljal poklicno delo, mora dobro obvladati več strokovnih znanj s področij medsebojne komunikacije, planiranja, projektiranja, vodenja organizacije dela, reševanja problemov in sprejemanja odločitev. Dobro mora razumeti razne poslovne dopise, grafična navodila in drugo ter imeti sposobnost kritičnega razmišljanja in reševanja konfliktnih razmer.«
Kaj v bistvu obsega delo, ki ga opravljate na Elesu?
»Gre predvsem za nadziranje del pri gradnji daljnovodov. V tem smislu bi na kratko omenil naslednje zadolžitve: podpise gradbenih dnevnikov, kontrolo izkopov gradbenih jam na stojnih mestih, položitve armatur, betoniranja temeljev itd., kontrolo dovoznih cest itd. Vsak mesec je treba preveriti tudi obračune gradbenih del, če so mesečna poročila, ki jih pošiljajo izvajalci, usklajena z deli na terenu. Omenil pa bi še sodelovanje pri pogovorih z lastniki zemljišč in posredovanje poročil nadrejenim na Elesu.«
Kaj vam pomeni vaše delo?
»Svoje delo opravljam z veseljem in v njem uživam. Rad se srečujem z ljudmi ob daljnovodni trasi. Morda bi si kdo mislil, da so zaradi gradnje daljnovoda krajani večinoma negativno razpoloženi in že v naprej zavračajo pogovore z nami. Ampak to ne drži. Mnogi lastniki zemljišč so zainteresirani za korekten pogovor in dogovor, veliko pa je tudi starejših ljudi, ki si želijo slišati zgolj kakšno prijazno besedo. Tako kot vsak poklic, pa ima tudi moj kakšno manj spodbudno plat. Na gradbišča ob daljnovodni trasi se vsak dan vozim iz Maribora in še isti dan nazaj. Tako skoraj noben dan ne mine, da ne bi prevozil najmanj 250 kilometrov. Ker je veliko terenskega dela na različnih lokacijah, to najbolj občutijo žena Lidija in otroka Tomaž in Patricija.«
Pri tem delu prihaja tudi do zaostrenih situacij s krajani. Kako rešujete morebitne konflikte?
»Vsekakor s pogovori in dogovori. Pri gradnjah daljnovodov se srečujemo z velikim številom lastnikov zemljišč, ki jih je nekje od 500 do 2.000. Doslej se je še skoraj pri vsaki gradnji znašlo nekaj lastnikov zemljišč, ki so nam preprečevali dostop do stojnega mesta. Omenil bi primer, ko sva s sodelavcem morala založiti del zneska za odškodnino lastniku, ker je ta kljub gradbenemu dovoljenju zaprl dostop do parcele. Ko je prejel nakazilo Elesa, nama je denar vrnil. Pomembno je torej, da se v stikih s krajani izogibamo nepotrebnemu zaostrovanju, in da skušamo zadeve čim bolj umiriti ter poiskati kompromisne rešitve.«
Vaše delo je vsekakor stresno. Kako osebno prenašate razne pritiske?
»Že na začetku moje poklicne poti je bilo veliko stresnih situacij. Na srečo po naravi veliko zdržim. Sčasoma si človek pridobi veliko izkušenj in se tako še bolj utrdi. Ker pri naslednjih projektih že predvidevaš oziroma pričakuješ, kaj se lahko zgodi, do kakšnih zapletov lahko pride, potem v tem poklicu tudi lažje sprejemaš in prenašaš pritiske.«
Kaj vam pomeni timsko delo?
»Veliko mi pomeni, če so v ekipi pravi sodelavci, ki dobro obvladajo delo in so pripravljeni sodelovati v vsaki fazi dela. Gradbinec in strojnik morata na stojnem mestu sodelovati z roko v roki, sicer pri nepravilnem izvajanju gradbenih del lahko pride do velike škode.«
Kako je s prenosom vaših bogatih strokovnih izkušenj pri gradnji daljnovodov na mlajši rod?
»Mislim, da je velika škoda, ker se v uresničevanje tako pomembnega projekta, kot je gradnja 2 x 400 kV DV Beričevo-Krško, ne vključi tudi mlajših kadrov, predvsem strojnikov in električarjev, pa tudi gradbincev. V naši delovni ekipi, ki deluje v okviru službe za nadzor in razvoj novih tehnologij, smo žal samo starejši delavci. Ker med nami ni niti enega mladeniča, strokovnih izkušenj na mlajše ne moremo prenesti.«
Kaj predlagate?
»Predlagal bi, da se v ta projekt čim prej vključi tudi mlajše ljudi, tiste pač, ki so končali ustrezna šolanja, da bi lahko na njih prenesli naše znanje in izkušnje. Ob tem pa bi opozoril še na potrebo po ustreznejšem nagrajevanju in stimulaciji za obstoječe ekipe sodelavcev, od katerih se pri delu na terenu veliko pričakuje, pa tudi zahteva.«
Kaj bi mladim svetovali, da bi se bolj pogumno odločali za poklic inženirja gradbeništva, pa tudi za poklice električarja, gradbinca in strojnika?
»Svetoval bi jim, da bi se kljub trenutno težavni situaciji vpisali na šole za omenjene poklice. Pričakovati je, da se bodo na tem področju sčasoma odprle zaposlitvene možnosti in bo povpraševanje po omenjenih kadrih večje. Zakaj so propadla velika podjetja, kot so bila Primorje, Konstruktor, Gradis in druga? Zato, ker niso vzgajala lastnih kadrov. Razvrednotili so poklic gradbenega inženirja, pa tudi ostale poklice, od železokrivca do zidarja. V mnogih podjetjih iščejo ceneno delovno silo iz drugih držav. Vemo pa, da med njimi niso železokrivci, zidarji in drugi tovrstni gradbeni profili, temveč povsem neki drugi poklici. Tudi ključavničarji ali celo peki se lahko znajdejo med njimi.«
Na katere zahteve bi morali biti pripravljeni mladi, če bi se, denimo, odločili za poklic inženirja gradbeništva?
»Pripravljeni bi morali biti predvsem na: timsko delo, prevzem odgovornosti, terensko delo, daljše vožnje na delovišča, delo preko rednega delovnega časa. Pomembno je tudi, da po naravi niso preveč občutljivi in so pripravljeni na razne pritiske lastnikov zemljišč.«
Miro Jakomin