Premogovnik Velenje je s svojo dejavnostjo v preteklosti močno zaznamoval Šaleško dolino, a ji veliko tudi vrača in številnim tamkajšnjim prebivalcem zagotavlja vsakdanji kruh. V zadnjih letih so svoje poslovanje precej razširili, in sicer tako zunaj osnovne dejavnosti kot tudi zunaj naših meja, pri čemer dosegajo vidne uspehe. Zaradi vsega naštetega zrejo v prihodnost optimistično.
Premogovnik Velenje je ena tistih redkih slovenskih gospodarskih družb, ki lahko tudi za leto 2012 naniza vrsto spodbudnih poslovnih uspehov, čeprav bo v javnosti minulo leto v povezavi s Premogovnikom verjetno ostalo v spominu predvsem po ugibanjih, ali je premoga za potrebe TEŠ 6 dovolj. O tem, kakšno bo iztekajoče se poslovno leto, kateri dogodki so ga najbolj zaznamovali in kaj si obetajo v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom uprave dr. Milanom Medvedom.
Začetek leta v Premogovniku je zaznamoval neljubi dogodek, požar v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije, ki ste ga po obsežni sanaciji nedavno sicer znova odprli. Dogodek ste zaznamovali s »podzemnim« koncertnim spektaklom skupine Laibach, ki so ga ti poimenovali Premog je kruh. Ali ostaja slednji kruh za matično in hčerinske družbe tudi v prihodnje?
Vsekakor, čeprav smo poslovno leto 2012 že v času priprav in pri izdelavi samega poslovnega načrta ocenjevali kot zelo zahtevno. V letošnjem letu je namreč razpored odkopne fronte dokaj neugoden, saj večina odkopavanj poteka v območjih tako imenovanega talinskega sloja, kjer se nahaja manj kakovosten premog oziroma so geomehanske razmere za delo zahtevnejše. Slabša kurilna vrednost premoga, ki je bila letos sicer pričakovana, je namreč eden pomembnejših elementov pri ekonomiki našega poslovanja. Če se ta v enem letu denimo spremeni za deset odstotkov, kot je to bilo letos v primerjavi z letom 2011, to konkretno pomeni, da je treba za enako količino energije, ki jo za svojo proizvodnjo potrebuje TEŠ, odkopati 400 tisoč ton premoga več. Povedano drugače, vedeti je treba, da mi prihodke ustvarjamo z energijo, ki je v nakopanem premogu, stroške pa delamo s tonami premoga, ki jih je treba odkopati in pripeljati na površino. V tej luči je leto 2012 za nas neugodno, vendar so ti koraki v procesu pridobivanja premoga in razvoja posameznih odkopnih jam nujni. Ob tem bi rad poudaril, da je kljub temu toplotna vrednost premoga ustrezna in zadostuje zahtevam, ki so pogoj za proizvodnjo električne energije v TEŠ. Ocenjujemo, da se bo do konca tega leta ta toplotna vrednost v povprečju približala 10,5 GJ na tono in bo s tem letošnji plan proizvodnje z vidika potrebne načrtovane toplotne vrednosti izpolnjen. Prav tako naj bi dosegli načrtovane količine in nakopali nekaj več kot 4 milijone ton premoga, kar je toliko kot vsa zadnja leta.
Letošnje leto je še posebej zahtevno tudi zaradi potrebnega števila novih jamskih prog, pri čemer se pozna, da se končuje odkopavanje v južnem krilu jame Preloge. Težišče proizvodnje zdaj selimo – poleg jame Pesje – tudi v severni del jame Preloge, kjer se z vidika kakovosti premoga nahajajo naša najboljša odkopna polja, tako da v prihodnost gledamo z veliko mero optimizma.
Sami ste uvodoma že omenili požar, ki se je zgodil v začetku leta v jamskem delu Muzeja premogovništva Slovenije. Gre za področje tako imenovane jame Škale, ki je sicer preko zračilnih povezav in dostopnih jamskih prog sestavni del Premogovnika Velenje, vendar pa ta požar v nobenem primeru ni ogrožal proizvodnega dela jame. Z uspešnim posredovanjem naše reševalne čete smo požar zelo hitro omejili in ga tudi pogasili. Pred kratkim smo tudi končali s sanacijo posledic in muzej je z otvoritvenimi prireditvami in dodatnimi pridobitvami zasijal v novi luči.
Če povzamem, lahko sklepamo, da težav z zagotavljanjem potrebnih količin premoga ne bo več?
Nekaj zapletov, ki smo jim bili priča na začetku leta, smo z dodatnimi odkopi uspešno rešili. Zaradi omenjenih težav smo tudi takoj prilagodili delovnik, tako da smo ves čas lahko zagotavljali ustrezne količine premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj. Kot rečeno, teh težav ni več in je trenutno na deponiji nekaj manj kot 480 tisoč ton premoga.
Po napovedanem letošnjem dokončnem zaprtju rudnika Trbovlje–Hrastnik bo Premogovnik Velenje še edini delujoči slovenski rudnik premoga. Ocenjujete, da bi lahko deloma v prihodnje pokrivali tudi potrebe Termoelektrarne Trbovlje?
Letos bomo 40.000 ton premoga prodali tudi v TET. Menim, da bi lahko uspešno sodelovali tudi naprej, predvsem v obdobju do leta 2015 oziroma do začetka obratovanja bloka 6. Do tedaj bi namreč lahko brez večjih težav zagotavljali tudi do 300 tisoč ton premoga za potrebe TET. Ne nazadnje imamo na voljo tudi ustrezen terminal za nakladanje premoga na železniške vagone in lahko opravljamo tudi vlakovni transport.
Celoten pogovor z dr. Milanom Medvedom si lahko preberete v naslednji številki revije Naš stik.
Brane Janjić