Izpostavljeno

Premogovnik Velenje se pripravlja na povečanje zalog premoga

Aktualne odkopne zaloge premoga v Velenju presegajo 102 milijona ton in zadostujejo za normalno obratovanje Premogovnika še vsaj za 20 do 30 let.

Premogovnik Velenje se pripravlja na povečanje zalog premoga

Kot je znano, je slovenska vlada razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, pri čemer je namen s tem sprejetih ukrepov in smernic priprava elektro-energetskega sistema, in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer. Ob tem je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna tudi usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva oziroma naftnih derivatov, plina in premoga. Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, so tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, v tem trenutku povečana in zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov. Zaradi navedenega v Velenju preučujejo tudi možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji. Tako naj bi v nadaljevanju leta vpeljali dodatne delovne dni, kar naj bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in »nepojavljanju« večjih okvar opreme odrazilo v višji proizvodnji. V Premogovniku so skupaj s Holdingom Slovenske elektrarne s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno in toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj začeli preučevati tudi možnost uvoza premoga za potrebe dodajanja v TEŠ poleg primarnega goriva (tj. velenjskega lignita). Kot poudarjajo v Premogovniku, ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje med 8 in 10 odstotkov energijske vrednosti, saj je v trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil nadaljnjo zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji lastnika in tudi sklepi vlade. Zaradi energetske krize se mnoge države, med njimi tudi Nemčija in sosednja Avstrija, znova vračajo k premogu, zaradi česar se povečuje uvoz premoga iz tretjih držav. Tudi Vlada Republike Slovenije je preko SDH pozvala vse energetske objekte, da poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah. 

Premoga v Velenju je dovolj, večje težave predstavlja dinamika odkopa

V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje približno 350 milijonov ton in dodatnih 200 milijonov ton v samem nahajališču premoga v Šaleški dolini, aktualne odkopne zaloge konec minulega leta pa so bile nekaj čez  102 milijona ton. Glede na predvideno dinamiko odkopavanja omenjene zaloge zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj za 20 do 30 let, pri čemer pa obstaja tehnična omejitev glede letnih količin izkopanega premoga, saj, kot izpostavljajo v Premogovniku, s sedanjim številom rudarjev ne morejo bistveno preseči 2,8 milijona ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. V tem času tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja, saj njegova priprava zahteva najmanj tri leta. Za izgradnjo dodatnih 6 kilometrov objektov, poleg že obstoječega načrta, ki vključuje 5 kilometrov na leto, bi namreč poleg časa potrebovali še približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih. 
Precejšnjo škodo v Premogovniku Velenje je 25. julija povzročil tudi stebrni udar, pri čemer bo v odpravo njegovih posledic predvidoma vključenih med 60 in 70 ljudi najmanj leto dni, ta dela pa bo treba opraviti ob vseh drugih izzivih za doseganje želene proizvodnje.
Po grobih ocenah znaša škoda, ki je nastala zaradi julijskega stebrnega udara, najmanj 15 milijonov evrov. Podrobnejši pregled posledic pa je pokazal, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov pa uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu. Še približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih in jih bo tudi treba sanirati. Glede na to, da na leto v rudniku izdelajo približno 5 km novih prog oziroma pretesarb, to pomeni, da posledice udara posledično predstavljajo kar 20 odstotkov letne izdelave prog.
 

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.