Institut Jožef Stefan je pripravil predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije.
Ta zelo jasno povzema ključne cilje in strokovne dileme, o katerih se bomo na poti do verodostojnega in izvedljivega energetskega koncepta morali opredeliti. Kot so zapisali v dokumentu, razvoj in uporaba okolju prijaznih, zadostnih in konkurenčnih virov energije nedvomno sodi med največje izzive današnje družbe. Od tega, ali jih bomo znali uspešno rešiti, pa je v veliki meri odvisna prihodnost današnje in prihodnjih generacij. Ti trenutno kažejo na pomanjkljivost in nezadostnost dosedanjih tehnologij. Zato vsi želimo razviti nove tehnologije ali vsaj izboljšati tiste, ki so dostopne danes.
Poudarjajo, da pot do novega znanja, ki je potrebno za razvoj novih in izboljšave obstoječih tehnologij, odpirajo raziskave. Le-te pa tudi omogočajo, da k delu pritegnemo mlade in jim omogočimo, da soustvarjajo svojo prihodnost ter svoje znanje in ideje prispevajo za razvoj slovenske družbe. Čas je, da jim pokažemo, da je v slovenski energetiki priložnost, da se vključijo v razvoj novih tehnologij.
Novo znanje, torej raziskave in razvoj, bomo zelo potrebovali za vse tiste tehnologije, ki jih nameravamo razvijati in izdelovati v Sloveniji. Nujno potrebno pa bo tudi za tiste tehnologije, ki jih bomo le kupili, saj jih bomo morali varno in zanesljivo uporabljati. S tem v zvezi Institut še posebej poudarja izjemen pomen domačega znanja in raziskav za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, dolgoročno varno rabo jedrske energije in razvoj pametnih omrežij.
Pri odločanju o razvoju energetike nujne celostne strokovne podlage
O obstoječih prednostnih raziskovalnih in inovacijskih področjih v Sloveniji ima Institut Jožef Stefan že oblikovane in mednarodno priznane raziskovalne skupine z izkušnjami in rezultati, ki bi jih pri pripravi energetskega koncepta veljalo podpreti.
Na področju pametnih omrežij na Institutu več raziskovalnih odsekov raziskuje in razvija produkte in storitve za pametna omrežja, od vgrajenih nadzorno-krmilnih in merilnih sistemov pri končnih uporabnikih ter v distribucijskem omrežju, do zajema in analize podatkov, ocenjevanja in napovedovanja stanja in potreb v omrežju ter aplikacij informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri tem tesno sodelujejo s slovensko industrijo, tako z energetskimi kot z informacijsko- komunikacijskimi podjetji. V partnerstvu z njimi uspešno sodelujejo tudi pri projektih 7. okvirnega programa NRG4Cast in SUNSEED ter v okviru programa Obzorje 2020 pri projektu Flex4Grid. V okviru programa Obzorje 2020 pa pripravljajo tudi nove projekte.
Na področju dolgoročne varne rabe jedrske energije na Institutu raziskujejo fizikalne procese, ki so ključni za varno delovanje jedrskih elektrarn in to znanje prenašajo v prakso. Trenutno zaključujejo sodelovanje pri kar enajstih projektih 7. okvirnega programa Obzorje 2020 ter obenem začenjajo sodelovanje pri novih projektih v okviru tega programa, to sta projekta SOTERIA (dolgoročno varno obratovanje današnjih jedrskih reaktorjev) in SEZAME (napovedovanje varnostnih parametrov bodočih reaktorjev, hlajenih s tekočim natrijem). Z znanjem in infrastrukturo sodelujejo tudi pri usposabljanju ključnih kadrov v jedrski energetiki doma in v tujini.
Na področju fuzije Institut uspešno sodeluje pri številnih fuzijskih projektih evropskega programa EUROfusion, ki poteka v okviru programa Obzorje 2020. Osnovni cilj vseh projektov je razvoj fuzijske tehnologije za proizvodnjo električne energije. Strokovnjaki Instituta tako sodelujejo tudi pri razvoju in izgradnji največjega eksperimentalnega fuzijskega rektorja ITER, ki je trenutno eden najbolj kompleksnih znanstvenih in inženirskih projektov na svetu.
Institut kot koordinator ali partner sodeluje tudi v več projektih EU na področju vodikove tehnologije, predvsem pri uporabi gorivnih celic kot alternativnega vira električne in toplotne energije. Z vzpostavljeno mednarodno mrežo deležnikov pa namerava raziskave še razširiti, saj vodik lahko služi kot shranjevalnik energije oziroma kot energetski prenosnik za alternativne vire energije, zato bodo vodikove tehnologije ključne pri izvedbi sistemov za proizvodnjo električne in toplotne energije z alternativnimi viri ter za doseganje nizkoogljične družbe.
Tudi na področju novih virov in shranjevanja energije (sončne celice in baterije) Institut, skupaj s slovenskimi in evropskimi partnerji uspešno raziskuje izboljšanje učinkovitosti organskih sončnih celic, njihovo zaščito pred okoljem ter novih nanomaterialov za elektrode v baterijah.
Institut uspešno sodeluje v celotnem spektru raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki pokrivajo vse faze razvoja tehnologij in storitev na področju učinkovite rabe energije: napredni sistemi na področju upravljanja z energijo ter razvoja orodij in metodologij za optimizacijo, vodenje, spremljanje, planiranje in modeliranje energetskih sistemov, razvoj in promocija novih energetskih storitev in tržnih poslovnih modelov, usposabljanje energetskih menedžerjev ter celovito načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje izvajanja politik in ukrepov.
Po mnenju Instituta so v podporo odločanju o razvoju energetike nujne celostne strokovne podlage, ki omogočajo transparentno primerjavo razvojnih opcij in njihovih učinkov. Pri razvoju energetike igra pomembno vlogo tudi javno mnenje. Slovenija kot podpisnica Aarhuške konvencije mora poskrbeti za soudeležbo javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in zato za zadostno osveščenost prebivalstva ter za ustrezno umestitev civilne družbe v postopke umeščanja objektov v prostor. Doprinos domačega, predvsem strokovnega raziskovalno-razvojnega znanja, igra pri tem ključno vlogo.
Zato Institut predlaga, da so v energetski koncept ustrezno umeščene tudi raziskave, razvoj in z raziskavami podprto izobraževanje v energetiki, in da s tem koncept dopolnjuje druge programske usmeritve. Prav tako predlagajo, da so v koncept vključene naloge za zagotavljanje večje družbene sprejemljivosti energetskih tehnologij, kot sta stalno izobraževanje in informiranje javnosti. (pb)