Pogovor z dr. Igorjem Koprivnikarjem, GEN-I.
Družbo GEN-I poznamo po vodilnem položaju pri dobavi električne energije v Sloveniji ter ponujanju inovativnih storitev, kot na primer GEN-I Sonce in samooskrba. V javnosti pa je manj znano dejstvo, da je GEN-I v JV Evropi vodilni in najprodornejši igralec na področju trgovanja, ne le po tržnih deležih, temveč tudi po geografski širini kot pri soustvarjanju tržnega razvoja. Kljub dosedanjim dosežkom ostajajo načrti zelo ambiciozni, njihova strategija v prihodnosti pa je še globlje prodreti na trge zahodne Evrope.
GEN-I temelji na treh stebrih: dobavi, trgovanju in inovativnih energetskih storitvah. Steber trgovanja GEN-I je začel delovati v tujini že v časih pred liberalizacijo slovenskega trga. Z okoliških držav so postopoma začeli širiti svoje delovanje, na Balkan in JV Evropo. Danes poslujejo v več kot 20 državah in učinkovito povezujejo trge med Nemčijo in Francijo na zahodu, ter Gruzijo in Turčijo na vzhodu. Član uprave pristojen za trgovanje je dr. Igor Koprivnikar, strokovnjak z mednarodnimi poslovnimi izkušnjami povezanimi s trgovanjem in s procesi liberalizacije ter razvoja trgov z električno energijo.
Temelji GEN-I so bili postavljeni leta 2004. Kako se spominjate teh časov?
Pred ustanovitvijo GEN-I sem sodeloval pri vzpostavitvi borze z električno energijo v Avstriji, kjer sem začutil potencial za ustvarjanje dodane vrednosti preko trgovanja. Na podlagi te izkušnje sem od vsega začetka usmerjal in prispeval k vzpostavitvi našega ambicioznega modela čezmejnega trgovanja ter aktivnemu soustvarjanju strategije na tem področju. Potreben je bil – in še vedno je – zelo kontinuiran razvoj. Že od samih začetkov smo veliko vlagali v znanje, danes pa vse bolj tudi v tehnologije in v vse, kar je povezano z razpršenostjo in fleksibilnostjo virov. Tako dodano vrednost ustvarjamo v povezavi vseh teh elementov. Če smo v zadnjih 5-10 letih v JV Evropi uspeli zaradi prodornosti naših storitev, profesionalnosti, zanesljivosti in obsegu ter optimizaciji tokov med državami, je sedaj naš cilj v stebru trgovanja še globlji prodor na zahodne likvidne trge, se tudi tam pozicionirati med vodilne, ter ustvarjanju medsebojnih sinergijskih učinkov med slednjimi.
V kakšnem smislu se trgovanje spreminja?
Če so v preteklosti posamične transakcije že takoj ob trenutku sklenitve prinašale neposredno dodano vrednost, je danes ključno upravljanje portfeljev in ciljno prevzemanje tveganj, saj se uspešnost posameznih poslov dosega le v luči celotne slike. To zahteva obvladovanje ogromnih količin podatkov in posledično močne kompetence na področju analitike ter čim boljše napovedovanje razmer na vseh trgih, tudi z vidika interakcij, korelacij, in povezanosti med njimi. Pri vsem tem postaja vse pomembnejše, kako z raznoterimi portfelji tveganja razpršiti. Sočasno se tudi sami trgi močno spreminjajo z vidika proizvodnih struktur, tržne dinamike in zaradi vse več OVE ter vse manj konvencionalnih virov. OVE povzročajo velika nihanja v proizvodnji, vse bolj tik pred obdobjem dobave, kar tudi zahteva tektonski premik fokusa trgovanja čim bližje realnem času. Če je v preteklosti bilo več naše pozornosti usmerjene v dolgoročni segment trgovanja, je danes trgovanje bolj osredotočeno bližje trenutku dobave. Vedno večji vpliv ima tudi globalna slika vseh energentov in finančnih trgov, ki so seveda vse bolj prepleteni. Obvladovanje vseh teh kompleksnih interakcij je ključna, ob tem, da smo igralec na večini evropskih trgov izmed katerih ima vsak svoje specifike. Ob globalnem pogledu pa opazimo marsikatero komplementarnost, ki se z ožjim pristopom ne vidi.
Kakšen je danes evropski trg?
Danes so praktično vse evropske države med seboj povezane s čezmejnimi zmogljivostmi, vsaka država pa je praviloma svoja trgovalna cona. Te pa zaradi vse učinkovitejše povezanosti trgov vse bolj vplivajo druga na drugo s strukturnimi razlikami, ki izhajajo iz lokalnih specifik. Določeni trgi ostajajo bolj likvidni kot drugi. Dodatna razlika je tudi, da je zahodna Evropa prežeta z OVE, JV regija pa ima več konvencionalnih virov in zato ni tako prožna. Za uspešnost trgovanja je neobhoden celovit pregled nad interakcijami in povezanostmi med trgi; pri tem so matematični modeli nepogrešljivi. Pospešujemo uporabo finančnih produktov energentov, kar zahteva precejšno finančno likvidnost za obvladovanje spremenljivih potreb po obratovalnem kapitalu. Tudi zato smo vse bolj aktivni na kapitalskih trgih: med drugim izdajamo naše lastne obveznice, komercialne zapise, izdali smo tudi že prvo zeleno obveznico. Trgovanje tako postaja vse bolj povezano s kompetencami financ.
Kaj je danes za uspeh na področju trgovanja ključno?
Glede na rast kompleksnosti, razvoj tehnologij, ogromno število podatkov in medsebojno povezanost tržnih struktur, dinamike ter številnih regulatornih okvirjev, je očitno, da izoliran pristop posamičnih poslov več ne ustvarja vrednosti. Za uspeh danes je ključen celosten pristop, multidisciplinarne skupine strokovnjakov, vlaganja v napredne tehnologije in hitrost odločitev. Zato smo vzpostavili dodatne ekipe usmerjene v inovativni razvoj. Ker tudi avtomatika trgovanja prihaja vse bolj v ospredje, pa si vse bolj pomagamo z algoritmično podprtim trgovanjem, ključne odločitve pa ostajajo v človeških rokah. Zaradi hitre spremenljivosti tokov električne energije in dinamike trgov se odločitve sprejemajo vse hitreje. Podpora s strani procesne avtomatizacije in sistemske inteligence je zato neizogibna.
Na trgovanje močno vplivajo tudi regulatorne okoliščine, ki lahko spodbujajo dobre in inovativne prakse, ali pa jih ovirajo oz. mestoma tudi povsem preprečijo, zato le-te budno spremljamo na vseh trgih ter se aktivno vključujemo v razne pobude za njihovo izboljšavo ter s tem prispevamo k prenosu dobrih praks. Ravno te dni je npr. bolgarski parlament sprejel spremembe energetskega zakona v smeri skladnosti z določili in principi elektroenergetskega trga in interne pravne ureditve Evropske unije, do katerih je prišlo tudi zaradi pritožbe GEN-I na Evropsko komisijo.
Kaj vas čaka v prihodnosti?
Na področju regulative in zakonodaje je letos pomembno leto. Sprejet je sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, ki poudarja povezanost med energetskim trgom in podnebnimi spremembami ter opredeljuje kako se s tem soočati – in s tem nakazuje pot razvoja v prihodnost. Glede trga med drugim predvideva širitev tržnih dejavnosti ter upravljanje s fleksibilnimi viri vse bolj navzdol, lokalno, in na raven posameznika oz. t.i. aktivnega odjemalca. Vzpostavlja še dodatne povezave med delovanjem sistemskih operaterjev in distribucijskimi omrežji, v smislu večje učinkovitosti in bolj smiselne ter trajnostne rabe virov. Odjemalec bo tisti, ki bo zagotavljal vse več sistemske rezerve. Povezava med TSO-ji in DSO-ji bo večja, pojavljali se bodo novi agregatorji in nove tržne priložnosti znotraj držav in vse to bo vplivalo na kratkoročna časovna okna trgovanja.
V kompleksnem svetu trgovanja so znanje, sodelovanje in hitrost ključni. Ker je celota več kot le vsota njenih delov, stavimo na inovativne sodelavce, napredna znanja in uporabo najnovejših tehnologij, ki jih tudi sami razvijamo. Naše ambicije, kot doslej, segajo onkraj sledilca tržnih trendov. Prihodnost energetskih rešitev, kot tudi inovativnih trgovalnih pristopov v Evropi želimo aktivno soustvarjati. Že več let smo vodilni trgovec po tržnih deležih, kot tudi obsegu trgovanj, na celotnem področju JV Evrope. Takšno strategijo zasledujemo tudi na zahodnih trgih in želimo aktivno sooblikovati nove tržne pristope. Ob tem je mantra GEN-I »zeleno«. Temu sledimo tudi na trgovanju.