Včerajšnji strokovni posvet o ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji, prvi tovrstni strokovni dogodek pri nas, sta v Bovcu uspešno pripravila in izvedla GOLEA - Goriška lokalna energetska agencija in ZENS - Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije.
Po njunih besedah ima zadružništvo v Sloveniji sicer že dolgoletno tradicijo in je v preteklosti nosilo velik pomen pri povezovanju in gospodarjenju z različnimi viri, vendar je bilo v zadnjih nekaj desetletjih prepogosto odrinjeno na rob družbenega in gospodarskega sodelovanja. V današnjem času pa družba postaja vedno bolj naklonjena zadrugam oz. kooperativam.
O energetskem zadružništvu z različnih vidikov
Na strokovnem posvetu so bili predstavljeni strokovni, pravni in družbeni vidiki energetskega zadružništva ter delovanje prve energetske zadruge v Sloveniji. Po besedah organizatorjev je bil posvet namenjen spodbujanju uresničevanja podnebnega sporazuma in Energetskega koncepta Slovenije ter promociji energetske neodvisnosti Slovenije.
Kot predavatelji so na tem posvetu nastopili: Siniša Germovšek (predstavitev primera energetskega zadružništva na Bovškem), Ivan Janez Lapajne (možnosti gradnje visokogorskih vodnih pregrad in lastništvo tovrstnih objektov v Švici), Jadranka Vesel (pomen in možnosti zadružništva na Slovenskem), Rajko Leban (sodelovanje lokalnih energetskih in razvojnih agencij pri ustanavljanju energetskih zadrug), poleg njih pa še vrsta predavateljev.
MHE Krajcarca uspešno deluje že preko 20 let
Na posvetu je bilo veliko govora tudi o uspešnem delovanju MHE Krajcarca. Kot je poudaril Siniša Germovšek, gre za primer dobre prakse, ki dokazuje, da je izraba obnovljivih virov v okviru trajnostnega razvoja možna in dosegljiva.
»Dramatično negativne vnaprejšnje napovedi, da bo dolina za vedno uničena, so se izkazale za neutemeljene. Pri izrabi obnovljivih virov je pogosta praksa, da se apriori zavračajo projekti, vendar izkušnja MHE Krajcarca kaže, da se je potrebno pogovarjati in soočiti argumente in odgovorno upoštevati omejitve, ki so glede posegov upravičene,« je menil Siniša Germovšek.
V čem je bistvo zgodbe o energetskih zadrugah?
Kot je na novinarski konferenci poudaril Božo Dukić, predstavnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), se začenja novo obdobje v ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji.
»Delo zadruge Soča-Trenta spremljamo že več kakor 20 let in opažamo njihov stalen napredek. V čem je bistvo te zgodbe? Preprosto rečeno, gre za rabo naravnega energetskega vira in njegovo trženje v slovenskem prostoru. Poleg pokritja investicije sedaj vlagajo nove prihodke v infrastrukturo naselja Trenta. In tu sedaj prihaja do razlike med d.o.o. in z.o.o. Lastnino zadruge pojmujemo kot zadružno lastnino, lastnino d.o.o. pa kot zasebno lastnino. V primeru zadruge gre prihodek zadruge po pokritju stroškov obratovanja za infrastrukturne objekte, seveda po dogovoru zadružnikov, v primeru d.o.o. pa ostaja dobiček v zasebni lasti,« je povedal Božo Dukić.
Omenil je tudi potrebo, da se področje energetskih zadrug ustrezno uredi v Energetskem konceptu Slovenije. V Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije bodo pripravili strokovno argumentiran predlog in ga posredovali Ministrstvu za infrastrukturo, ki vodi aktivnosti pri pripravi omenjenega dokumenta.
ZENS prejel pisni odziv iz Agencije za energijo
V Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije so veseli spodbudnega mnenja, ki ga je pred začetkom posvetovanja pisno izrazila mag. Alenka Domjan, vodja sektorja za nadzor tržnih dejavnosti v Agenciji za energijo.
»Glede na zavedanje, da je prihodnost rabe električne energije v Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji usmerjena predvsem v obnovljive vire energije ter v izboljšanje energetske učinkovitosti, je seveda vsaka iniciativa, ki spodbuja tak razvoj dobrodošla, seveda če je zasnovana na ustreznih zakonodajnih podlagah. In res je spodbudno, da imamo v Sloveniji tudi že tako dolgo uspešno delujočo zadrugo, katere dejavnost je tudi proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov. Zagotovo je to projekt, ki ima prihodnost in je lahko dobra spodbuda za druge tovrstne projekte,« meni mag. Alenka Domjan.
V ZENS-u so veseli tudi novice, da bo Agencija za energijo konec poletja objavila novi javni poziv za projekte proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, v okviru katerega bo ponovno 10 milijonov evrov na letnem nivoju namenjenih za podpore elektriki, proizvedeni v proizvodnih napravah na obnovljive vire in v visoko učinkoviti soproizvodnji elektrike in toplote.
Možnosti razvoja na področju energetske neodvisnosti
Sedanji zakonski okviri sicer omogočajo oblikovanje zadrug na področju energetike, vendar pa je prepoznavnost možnosti po besedah Jadranke Vesel (Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo) še vedno premajhna.
»Zadružništvo predvsem po svetu, seveda pa tudi v Sloveniji, jasno kaže zmožnosti razvoja tudi na področju energetske neodvisnosti. Združevanje posameznikov pri energetsko vzdržni gradnji, pri proizvodnji električne energije, kakor tudi pri ogrevanju, jasno kaže, da je tak način pot do ne le energetske neodvisnosti, temveč tudi do spreminjanja odnosa do potrošnje energije, torej do energetske vzdržnosti,« je med drugim povedala Jadranka Vesel.
Kot je še dodatno poudarila, pomemben del celovitosti pristopa do energetske neodvisnosti predstavljajo demokratični načini načrtovanja, udejanjanja in upravljanja energetskih sistemov. Zadružni način je eden tistih, ki s svojo zasnovo zagotavlja možnosti demokratičnega odločanja svojim članom.
Spodbudni primeri tako na tujem kot doma
Ena od ključnih misli, ki je bila izražena na posvetu, je v tem, da se lahko glede uresničenih možnosti za premik proti lokalnim obnovljivim virom energije in vstop lokalnega prebivalstva v elektroenergetski sistem, ki jih ponuja tovrstna oblika gospodarskega povezovanja in upravljanja z energijo, ozremo čez mejo, kjer je energetsko zadružništvo pogosta oblika povezovanja.
Poudarjeno je bilo tudi, da se lahko veliko naučimo tudi na domačem primeru energetskega zadružništva. Lokacija posveta je bila po besedah organizatorjev izbrana prav z namenom promocije in predstavitve primera dobre prakse energetskega zadružništva na Slovenskem oz. Zadruge Soča-Trenta.
O tej temi glej tudi na www.nas-stik.si