Skupina GEN energija je poslovno leto 2016 končala uspešno. Hidrologija je bila prvo polletje dobra, vse enote so obratovale stabilno, v NEK so uspešno izvedli remont in presegli načrt proizvodnje. Veliko se je lani dogajalo tudi glede lastništva.
Kot je povedal generalni direktor GEN energije Martin Novšak, lansko poslovanje ocenjujejo kot zelo dobro. Enote so obratovale brez izpadov ali drugih izrednih dogodkov. Poslovni načrt so presegli kar za petnajst odstotkov, je pa njihovo finančno stanje v smislu likvidnih sredstev bistveno slabše kot prejšnja leta. To pomeni, da se čedalje bolj zadolžujejo za investicije, čedalje manj imajo sredstev za rezerve. »Praktično smo likvidnostno na nuli in nimamo denarja, kot si marsikdo misli, ko pogleda naše bilance. Zato bi težko kakorkoli izvedli nove nakupe deležev ali na novo investirali,« je zaskrbljen Novšak.
V lanskem letu ste povečali lastniški delež v družbi GEN-I in ustanovili novo družbo GEN-EL. Kako to, da ste se odločili za ta korak in kaj to pomeni za vašo družbo?
Tržne razmere v energetiki dopuščajo zelo nizke marže, razen pri subvencioniranih virih. Zato iščemo možnosti za obvladovanje tveganj v celotni verigi dodane vrednosti od investiranja v proizvodne vire, do trgovanja in prodaje električne energije končnim kupcem. Povezovanje te verige je bil naš namen že leta nazaj. V lanskem letu smo uspeli lastniško povečati deleže in pridobiti v skupino Elektro Energijo z njihovimi kupci in s tem povečati delež na slovenskem trgu pri prodaji električne energije. S tem smo dobili možnost optimizacije notranjih procesov ter ohranjanja konkurenčnosti, kar je dobro tako za kupce električne energije kot za proizvodne enote, ki so na odprtem trgu. To nam je v lanskem letu v optimalni meri uspelo.
Kakšne načrte imate v prihodnje?
Imamo dva strateška družbenika, Petrol in Elektro Ljubljana. Obstajajo opcije, da tudi ta dva postopoma izstopita. O tem bodo tekli dogovori letos. Sicer pa je naš namen imeti močno prodajno aktivnost tako v Sloveniji kot tudi na sosednjih trgih. Trgovanje bomo optimizirali glede na tržne razmere v regiji in izkoriščali predvsem sezonske razlike v ceni, ki se pojavljajo med državami.
V javnosti krožijo ideje, da bi vaša družba odkupila večji delež na spodnji Savi in s tem omogočila družbi HSE zmanjšanje izgub. Kaj menite o tem? Ponovno so oživele tudi pobude o združevanju stebrov.
Tržne razmere za proizvodnjo so danes zelo zahtevne. Cene električne energije na evropskih trgih so zelo nizke, v določenih regijah sicer malo višje, a niti te ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti in novih investicij. Zato že zdaj na spodnji Savi v veliki meri izgradnjo financiramo s krediti in bo za večje investicije, kot je srednja Sava, potrebno najti formule predvsem z državo, lokalnimi skupnostmi in drugo infrastrukturo za način financiranja tako dolgoročnih sredstev, kot so hidroelektrarne. V tem primeru bi se širili in imeli interes. Če tega dogovora v vzdržni obliki ne bo, posegamo v varnost obratovanja obstoječih enot, česar si nikakor ne bomo privoščili. Naš interes trenutno ni povečati delež na spodnji Savi. Imamo kontrolni delež in lahko učinkovito obratujemo, tudi daljinsko upravljamo te HE v kombinaciji z NEK. Pripravljamo se na trajno obratovanje HE Brežice, imamo simulator vožnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in to je naš cilj. Kapitalsko nimamo sredstev, da bi lahko vlagali v večje deleže.
Glede združevanja stebrov gre za mnenje posameznikov. Poudarjam, združitev stebrov nikakor finančno ne rešuje problema financiranja TEŠ. Nimamo sredstev in možnosti, da bi ob poslovanju na istem trgu in ob istih prodajnih cenah lahko pomagali. Predvsem je treba razumeti, da imamo tudi mi obveznosti do svojih objektov – v NEK vzdržujemo visoko raven varnosti tudi zaradi podaljšanja življenjske dobe in tudi zato ni dodatnih virov. To je utopija, ki jo prodajajo nekateri, ki ne razumejo, da tudi naši viri v teh razmerah zelo težko obratujejo in težko pridemo do pozitivnih rezultatov. Zmanjšali smo plače, število zaposlenih, servise in zelo premišljeno izbiramo investicije, ki jih je treba izvesti. Sicer pridemo do pozitivnega rezultata, ki pa je posledica stabilnega obratovanja in povprečne hidrologije. Zato prostora za finančne vire v naši skupini ni.
Drugo so seveda tržne razmere in konkurenca na trgu, kjer si kupci in gospodarstvo ne želijo monopolov, ne želijo združevanja in bi ta predlog naletel na velik odpor. Če bi prišlo do združevanja stebrov še posebej z namenom izčrpavanja, mislim da to niso rešitve v pravi smeri za srednjeročni problem refinanciranja TEŠ. Pri tem bi rad poudaril, da je TEŠ 6 seveda koristen za energetski sistem Slovenije, kar se je pokazalo tudi v letošnjih zimskih mesecih, ko je pripomogel k stabilni oskrbi z električno energijo v Sloveniji. Finančno je bil to projekt, ki se na dolgi rok vrača, a za tako visoko investicijo bi bilo treba reprogramirati in podaljšati roke vračanja kreditov. Sam sem podpornik uvedbe dodatnega mehanizma, vendar na bolj premišljen način, kot je bil podan javnosti.
Kako poteka izgradnja verige na spodnji Savi in kako kaže s HE Mokrice?
Lani smo investirali preko 145 milijonov evrov, tako v pripravo za zamenjavo plinskih blokov TE Brestanica, v NEK-u za varnostne izboljšave in kupili smo delež v GEN-I. Dokončujemo izgradnjo HE Brežice, kjer prva dva agregata že obratujeta. Letos končujemo vse prilagoditve v NEK-u za popolni dvig nivoja vode, vključno s preizkusi, septembra sledi odprtje elektrarne. Finančna konstrukcija je zaprta. Lanska raven vseh investicij v skupini GEN skoraj presega letni promet družbe. Torej delali smo izredno intenzivno. Velik del smo financirali iz kreditov. Za HE Mokrice v teh časih ni tako enostavno zbrati denarja, še posebej zato, ker gre za dolgoročno investicijo, ki zahteva čim več dolgoročnih virov, kot je prosta amortizacija in zadržani dobički. To bo naš primarni vir financiranja. Pri tem računamo na vse partnerje v projektu.
Kaj pa infrastrukturni del, za katerega sicer skrbi država?
Tudi ta je pomemben in tudi mi veliko prispevamo v vodni sklad. Želeli bi, da bi se sredstva iz sklada v določeni meri vrnila nazaj za urejanje tudi vse druge infrastrukture, ki je potrebna ob elektrarni, predvsem za poplavno varnost. Izgradnja hidroelektrarn prinaša velike posege, ki pa pomembno urejajo prostor, zagotavljajo energijo ter omogočajo zaslužek domačim podjetjem. S subvencioniranimi viri, kot je fotovoltaika, smo v glavnem spodbujali kitajsko gospodarstvo, pa še nismo vsega plačali. Zato sem podpornik izgradnje hidroelektrarn. Po moji oceni so to bistveno boljši in dolgoročno naravnani energetski projekti za Slovenijo.
Ste v letu 2016 dosegli kakšen premik v zvezi z JEK 2?
Jedrska energija se je v Sloveniji izkazala kot zelo zanesljiva, imamo več kot 30 let dobrih izkušenj. Zagotavlja konkurenčne cene, zato bo do drugega bloka prišlo v vsakem primeru. Pomembno pa je, kako hitro, da bomo lahko skupaj koristili vse pozitivne učinke. Danes v slovenski energetiki pri sedanjih tržnih cenah pozitivno delujeta le dve enoti: NEK in DEM, vsem drugim pa moramo pomagati. Če bi bil drugi blok danes postavljen, Slovenija ne bi potrebovala 15-20-odstotnega neto uvoza energije. Letos januarja smo imeli skoraj 25 odstotno uvozno odvisnost in po vseh naših izračunih bi lahko JEK 2 prispeval vsaj 100 milijonov evrov dobička na leto, ob 80 do100 milijonov evrov amortizacije.
To pomeni, da bi se lahko z optimalnimi dolgoročnimi viri investicija povrnila tudi pri teh relativno nizkih cenah. Drugih okoljsko in ekonomsko primerljivih investicij praktično ni na voljo. Tako bi zagotovili dolgoročno zanesljivo oskrbo, varovanje okolja, predvsem pa gre za optimalno uporabo prostora. Zato je projekt zelo realen. V GEN energiji smo naredili potrebne študije za politično odločanje na tem področju, za uporabo v EKS. Do zdaj smo vložili relativno malo denarja v drugi blok JEK, 10 do 12 milijonov evrov, vključno s selitvijo vasi Vrbina. Izvajamo le še nekaj seizmičnih raziskav, sicer pa se ne dogaja veliko. Slej ali prej mora priti do pripravljenosti politike in vseh drugih, do prepoznanja, da je to dobra rešitev za Slovenijo. Dolgoročno rešitev vidim v vodni in jedrski energiji, primerljivo s Švico, ki ima takšno kombinacijo. Do tega mora priti tudi v energetskem konceptu.
V TEB poteka zamenjava plinskih blokov. Kakšne plane imate za naprej?
Investicija poteka dobro, sklenjena je zadnja pogodba za del montaže strojnega dela. Računamo, da bo v začetku leta 2018 že v obratovanju. Generator in 52 MW turbina sta že narejena. Zdaj nas čaka elektronika, montaža. O drugi turbini se bomo odločali, ko bo prva že v zagonu. Je pa letošnji januar pokazal, da gre razmišljati tudi o tem, da bo treba zamenjati tudi druge enote v TEB. Turbine skupne moči 69 MW so stare in bilo bi nadvse dobrodošlo, če bi bili obe novi turbini letos januarja že v pogonu, saj bi določene dni precej pomagali energetskemu sistemu. Gospodinjski odjem je zlasti s toplotnimi črpalkami terjal veliko porabo. To pomeni, da bi morali pokrivati konice, da ne govorim o nepredvidljivih OVE. Vendar je to stvar dogovora, razumevanje za te naložbe bi moralo biti tudi na Elesu.
Torej je bolj odvisno od tega, kakšna bo splošno stanje zanesljivosti zagotavljanja sistemskih storitev, kakšne so potrebe tistega, ki je odgovoren za delovanje sistema in te potrebe izkazuje skozi poslovne interese. Kaže, da so spremembe glede zanesljivosti oskrbe tako velike, tudi v Evropi, da še potrebujemo takšne enote. Prepričan sem, da bo prišlo do tega, ker enostavno nimamo drugih opcij, da bi pokrivali take konice, kot se dogajajo pri visoki porabi in nizki hidrologiji ali pri izpadu kakšne večje enote, kot je bil letos izpad TEŠ 6. Takrat je obratovalo vse, kar smo imeli, ne glede na izkoristek. Gospodinjstva so se grela na električno energijo, mi pa smo delali s turbinami, ki imajo 25-odstotni izkoristek in kurili nafto. To je absurd subvencij v toplotne črpalke.
Kakšne načrte imate v letu 2017?
V prvi vrsti bomo končali investicijo HE Brežice. To je velik infrastrukturni projekt, danes brez primerjave v Sloveniji. Je tudi velik poseg v prostor. Veliko je bilo narejenega, relativno dobro organizirano, imamo izkušnje za naprej. TEB bo šla jeseni v poskusne zagone. Za nas to pomeni pomemben prevzem opreme in veliko podrobnosti, ki jih bomo morali obvladati. V NEK-u so že intenzivno usmerjeni v pripravo investicij in modifikacij za remont 2018, potekajo tudi priprave na suho skladiščenje goriva, kjer je pogodba že podpisana, ter na tretjo fazo nadgradnje varnosti. Želimo, da bi se pospešile aktivnosti za izgradnjo odlagališča NSRAO, ker je to strateško pomembno. Sicer pa se bomo prilagajali tržnim razmeram. Zaenkrat ne kaže na bistveno izboljšanje. Premišljeno bomo optimizirali poslovanje, tako na področju zunanjih stroškov, izbora investicij, zamenjave opreme in novogradenj, da bomo vzdržali te tržne razmere in še naprej zagotavljali zanesljivo oskrbo porabnikom.
Kako nujno potrebuje Slovenija nov EKS?
Vsaka resna država potrebuje energetsko strategijo. Ni države, družbe, podjetij, kruha, ogrevanja, če ni energije. Zato mora država o tem razmišljati strateško, dolgoročno. Strateški koncepti so lahko zelo kratki, praviloma so ti najboljši. Potrebujemo jasno usmeritev, kaj družba želi doseči, kaj rabi, kakšna je poraba, proizvodnja, pa tudi kateri so nadomestni viri in kakšne so ambicije okoljskih kriterijev, na primer glede nizkogljičnosti. Država bi morala na najvišji ravni vsakih 5-10 let koncept preverjati, energetske družbe pa bi se temu prilagajale z izbiro investicij. Predvsem je treba najti odgovore na vprašanja zanesljive oskrbe, cenovne konkurenčnosti, okoljske in socialne sprejemljivosti. Če teh elementov ni ali pa niso jasni, potem družba nekje klecne, bodisi pri ekonomiji, standardu življenja, okolju. Verjamemo, da ima jedrska energija svojo vlogo, ki jo dokazuje danes in jo bo imela v bodoče.